Papanova zgodba, 3. del

Ko se je Josip Likozar priženil h »Gecelj«, kot je bilo starejše ime za hišo Mesto št. 127, na današnji Jenkovi ul. 4, je prevzel posle in jih uspešno širil. Tu je v prvem nadstropju sprva njegova družina tudi stanovala. Dne 19. 10. 1898 je Josip Likozar dobil dovoljenje za opravljanje svoje lastne trgovine. V Laibacher Zeitungu št. 243, na strani 1961, je bil 25. 10. 1898 objavljen razglas: »Pri c. kr. (cesarsko-kraljevi) deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme: »Jos. Likozar« za trgovino s špecerijskim blagom in špiritom na Josipa Likozar, trgovca v Kranju, kot imetelja te firme v register za posamezne firme. C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani, odd. III, dne 19. oktobra 1898.«

Naslednje leto, 13. 9. 1899, je od Jere Zorman, roj. Kenda, vdove in posestnice, odkupil sosednjo hišo, danes Jenkova ul. 2, za 5000 goldinarjev. Goldinar je bil zlatnik (gulden) in uradna valuta od leta 1754 do leta 1892, ko ga je zamenjala krona. Vrednost dveh kron je bil en goldinar. Manjša enota goldinarja je bil krajcar – 100 krajcarjev je bil en goldinar. Vso kupnino naj bi papan izplačal Jeri Zorman šele po njeni smrti, v njeno zapuščino. Namesto da bi prodajalka dobivala od kupnine običajne obresti, je do svoje smrti neomejeno in brez vsakega računa uživala prodano posest. Tri mesece po njeni smrti so vso pravico brezplačnega stanovanja imeli vsi tisti, ki so tedaj stanovali v hiši, v prvem nadstropju. Jera Zorman je umrla 17. 1. 1904. Glede na plačilni nalog »C. kr. davčnega urada Kranj« z dne 16. 4. 1904 je Josip Likozar poplačal zapuščino Jere Zorman 23 upravičencem v višini okoli 30.560 kron. Srebrna krona je bila uradna valuta od leta 1892 do leta 1924, ko je bil uveden šiling. Krona je veljala 100 helerjev ali vinarjev. Pred 1. svet. vojno je ena žemlja stala 4 helerje. V Jugoslaviji so leta 1945 uvedli dinar, ki se je delil na 100 par. Leta 1873 je dinar uvedla že kraljevina Srbija. Dne 23. 7. 1904 je bila za Jero Zorman zapuščinska razprava. Tako je Josip Likozar postal dejanski lastnik hiše na Jenkovi ul. 2 šele po štirih letih in desetih mesecih.

Dne 20. 4. 1902 je odkupil še sosednjo hišo na Jenkovi ul. 4, kjer je tedaj stanoval z družino. Razen dvorišča je kupil zadaj še gospodarsko poslopje – štalo, kjer je bilo prostora za dva konja, kravo, teleta in prašiče. Nad štalo je bila velika kuhinja za vse domače in goste (Ovsenek R. En-ten-tentedra. Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Spomini Rada Ovseneka, Gorenjski muzej: 2017, str. 54–56). Hišo je papan kupil za 18.000 kron od Marije Drukar, roj. Götzl (1864–1949), Rimska cesta št. 7, Ljubljana. Bila je soproga notarskega kandidata Avgusta Drukarja (1864–1930) iz Gornjega grada in sestrična papanove žene Marije Rant. 3000 kron je dal Josip Likozar pred podpisom pogodbe na roko Marije Drukar, 15.000 kron pa se je zavezal plačati v osmih zaporednih letih v zneskih po 2000 kron s 5-odstotnimi obrestmi. Vendar je naslednje leto 22. 12. 1903 hišo že povsem poplačal.

Josip Likozar je z družino najprej živel v prvem nadstropju hiše na današnji Jenkovi ul. 4, vendar so že leta 1900 delno stanovali na Jenkovi ul. 2. Obe hiši sta bili v prvem nadstropju, na dvoriščni strani, med seboj povezani z balkonom. Trgovsko dejavnost je Josip Likozar opravljal v trgovini na Jenkovi ul. 4 in po nakupu sosednje hiše Jenkova ul. 2 je tudi tu odprl trgovino. Ker Josepina Puppo ni imela potomcev, je prevzel za nekaj časa še njeno trgovino in tam odprl trgovino na veliko. Tako je nekaj časa, v starem delu Kranja, upravljal kar tri trgovine s špecerijskim blagom.

(Se nadaljuje)