Srbija

Kavarne, lepe trgovine, ljudje se pogovarjajo, sedijo.

Letošnji dopust je popolno nasprotje lanskega. Lani smo kolesarili ob reki Rohni, od njenega izvira visoko v Švicarskih Alpah do izvira v Marseillesu. Bilo je čudovito lepo, vendar v Švici tako zelo drago, da je Janez že lani močno navijal za letošnji Balkan. Sedaj smo tukaj. Srbija, Črna gora in Kosovo so naše destinacije. Kar nekaj točk je bilo namensko izbranih, da nam bo Janez pokazal, kje je služil svojo vojaščino, in tako je bilo prvo mesto Kraljevo. Potujemo le še z našo najmlajšo, Evo, ostali člani imajo svoje dopuste. Naša dva fanta kolesarita ob Dravi in Donavi od Ptuja do Črnega morja. Ko smo se lani vrnili s kolesarjenja ob reki Rohni, se je Rok po treh dneh počitka podal na prvo moško daljinsko kolesarsko turo, od doma do Pariza. Star je bil 15 let in mnogi smo me spraševali, ali ga bova kar pustila. Niti za trenutek nisem pomislila, da ga ne bi. Jabolko ne pade daleč od drevesa, to počnemo celo življenje, kolesaril je z bratom, ve, kako se tej stvari streže, v ekipi so bili trije in bili so odlični. Kadar kolesarijo mladi fantje, tedaj se kilometri hitro vrtijo, trenutno jim to veliko pomeni. Tako sta tudi fanta že lani izbrala letošnjo destinacijo, to je reka Donava. Trenutno sta že v Romuniji. Nič v življenju ni naključje, v Beogradu smo se srečali. Fanta sta bila zelo hitra, mi smo malo bolj zgodaj odšli od doma. Domenili smo se za srečanje v eni od gostiln. Ali je to naključje? Tako se nam pač v življenju dogaja. Beograd smo tako zgolj obvozili, naš prvi cilj je bil Kraljevo. Kakšni pa so bili prvi vtisi Srbije izven Beograda? Avtocesta je postala prometna praktično tik pred glavnim mestom, sicer se zdi, kot da ni ne potrebe niti želje po izmenjavi tovora ali potnikov z drugimi deželami. Torej Kraljevo, mesto s 63.000 prebivalci (Kranj jih ima 38.000). Stare stolpnice, avtocesta je zgrajena do Čačka, potem je običajna cesta. Vasi ob tej poti imajo vsaj eno skupno značilnost, skoraj vsaka druga vas ima odpad starih avtomobilov. Vozni park na cestah je zelo raznolik, tudi Yugo 45 in Zastava Scala, ki so bili stari več kot 40 let, so še v voznem stanju. Smeti so povsod ob javnih poteh, po pločnikih, parkiriščih, ob rekah. Stari avtomobili so tudi smeti, kam naj z njimi. Nekateri odpadi so imeli že sortirane dele, vrata, odbijači, večinoma pa so avtomobili ležali kot stara pločevina. Zvečer je bilo v običajnem delovnem dnevu na promenadni ulici polno ljudi, predvsem mladih. Kavarne, lepe trgovine, ljudje se pogovarjajo, sedijo. Naslednji dan smo si ogledali prve samostane. Tam je situacija povsem drugačna. Vse je brezhibno čisto, urejena trata z namakalnim sistemom, rože, vrtnarji, povsod trgovine s spominki in domačimi proizvodi. Kot da to ni ista dežela.

(se nadaljuje)