Dopust

Srednješolski učitelji nastopimo dopust zadnji med učitelji in tudi jaz sem sedaj na dopustu. Nikakor ne moremo govoriti o počitnicah, tudi mi imamo dopust, natančno so odmerjene minute in ure. Pogosto se sprašujemo, kako bi odmerili človečnost, ljubezen do mladine, ustvarjalnost … mogoče bodo izumili tudi takšen stroj. Bojim se, da bo tedaj res vsega konec. Imam nekaj opravil, ki jih opravim, ko nastopim dopust. Tako sem prvi dan oplela vrt, skuhala polnjene paprike in spekla pehtranovo potico. Vse nekako sodi v poletni čas. Vrta še vedno ne plevem sproti. Tega še nisem usvojila. Čas uide in vrt je bolj podoben džungli kot zelenjavnemu vrtu. Tako sem čebulo preprosto izruvala, čeprav še ni bila zrela, ker se ni dalo ločiti plevela od sadik. Polnjene paprike so poletna hrana. Če bi me vprašali, kaj je moja najljubša jed, bi bile te paprike na lestvici izbora precej na vrhu. Gotovo zato, ker jih ne jemo pogosto, vsaj pri nas ne. Za to potrebuješ nekaj več časa in dopust je taka priložnost. Pehtran je začimba, ki je zrela sedaj. Za potico lahko uporabimo tudi suh pehtran. Sveže je boljše in tako je tudi poletje čas pehtranove potice. Precej preproste jedi, ki so vedno najboljše.

»Pehtranka«, buhteljni, jabolčni ali kaki drugi sadni zavitki so klasične sladice, ki so vedno dobre. Ko smo bili z dijaki na praksi v sedaj že dobro znanem narodnem parku v Avstriji, nam je v naši koči brez elektrike na višini 1810 metrov zmanjkalo kruha. Moko in kvas smo imeli s seboj, mleko je bilo na planini. V koči je bil le star štedilnik na drva, ki je imel tudi pekač. Gotovo poznate takšen štedilnik. V pekaču ni termometra in tak pekač je idealen za peko mesa, saj potrebuje nizko temperaturo. Za peko kruha potrebujemo vsaj 200 °C. Kurili smo ta štedilnik cel popoldan, da smo imeli v prostoru dobesedno savno, in poskusili speči kruh. Malo je bil zažgan, vendar je bil dober. Naslednji dan sem poskusila z buhteljni. Marmelada nam je ostajala, pa smo jo porabili. Testo smo valjali kar s steklenico. Za peko smo uporabili posode brez ročajev, saj ustreznih pekačev ni bilo. Precej črni so prišli iz našega štedilnika ven. Pokrila sem jih s čisto mokro cunjo. Ko smo buhteljne posuli s sladkorjem v prahu, bi sliko lahko poslali v kulinarično revijo. Ko sem jih spekla doma, niso bili tako dobri in še manj lepi. Kruh in pice iz krušne peči so boljši kot iz električnih pečic. Svoje naredi tudi vzdušje, če nečesa ni, je to potem še bolj slastno. Tako smo začeli s poletnimi sladicami v hribih in z njimi nadaljujem doma. Celo profesionalni slaščičarji so mi povedali, da doma pečejo izključno sadne zavitke, pite, narastke. Nobenih krem, strjenk in želatine.