Drevo

Danes je izvajalec na prošnjo Zdravstvenega doma Jesenice začel podiranje drevesa ob zdravstvenem domu. Ogromne in močno razvejane korenine drevesa namreč silijo v sam objekt zdravstvenega doma ter s tem povzročajo zamakanje kletnih prostorov ... Stanja se ne da drugače sanirati, kot da se drevo podre ... Tako so nedavno zapisali na spletni strani Občine Jesenice. Drevesa danes ni več.

Pred kratkim je bil na portalu n1info.si objavljen izjemno zanimiv intervju z urbanim gozdarjem dr. Blažem Klobučarjem, ki je diplomiral na ljubljanski Biotehniški fakulteti, zdaj pa se na Švedskem ukvarja z raziskovanjem mestnih dreves. V pogovoru opozarja na veliko dragocenost mestnih dreves, saj ta na ogromno načinov pozitivno vplivajo na življenje v mestih in na počutje prebivalcev. Pripomorejo k čistejšemu zraku, poleti pomembno znižajo temperaturo okolice in olajšajo prenašanje vročine, pomagajo pri odvajanju padavin … Kot poudarja, so največ vredna prav velika, košata stara mestna drevesa. In če je v mestu kvadratni meter stanovanja dragocen, je vsako mestno drevo – neprecenljivo …

Urbani gozdarji poznajo pravilo, imenovano 3-30-300, po katerem bi moral vsak prebivalec mesta ob pogledu skozi okno zagledati vsaj tri drevesa. Drevesne krošnje bi morale pokrivati najmanj 30 odstotkov površin v mestu. In vsak prebivalec mesta bi moral biti od najbližje zelene površine oddaljen največ 300 metrov.

Žal se v številnih gorenjskih mestih neprecenljivosti slehernega drevesa premalo zavedajo. Marsikje jih povsem nestrokovno "obglavljajo", podlegajo pritiskom občanov, ki jih moti odpadlo listje, spet druge senca, tretjim so v napoto korenine … A kot pravi dr. Klobučar, bi vsak poseg morali začeti s predpostavko, da je treba drevo, ki je nekomu v napoto, nekako obdržati. Ga strokovno obrezati, obstajajo celo načini, kako ga prestaviti.

Na začetku poletja sem se potopila v čudovito hvalnico drevesom, v roman Richarda Powersa Razvejenje (Beletrina, 2022). "So knjige, ki vas pripravijo do nenavadnih reči. Na primer, da se začne mestni človek, ki nikoli ni znal ločiti gabra od bukve, zanimati za drevesa, ki rastejo ob cesti, po kateri se vsak dan sprehaja, opazovati njihove liste, lubje in cvetove ..." je zapisal prevajalec Andrej E. Skubic. Gre za epopejo o minljivosti in večnosti življenj ... ljudi in dreves ... Dreves, ki so prehod med zemljo in nebom … Iz knjige je tudi kitajski pregovor. Kdaj je najboljši čas za sajenje drevesa? Pred dvajsetimi leti … In kdaj je naslednji najboljši čas? Zdaj.