Na živi knjižnici na vrtu Hribarjeve hiše se je bilo mogoče pogovoriti tudi z Darjo Majce. / Foto: Tina Dokl

Z živo knjižnico razbijajo stereotipe

V Cerkljah so organizirali prvo t. i. živo knjižnico, s katerimi poskušajo razbijati stereotipe in napačne predstave. Bralci si namesto knjig »izposodijo« ljudi.

Cerklje – Konec junija so na vrtu Hribarjeve vile pripravili prvo živo knjižnico v Cerkljah. Gre za dogodek, ki deluje podobno kot običajne knjižnice, le da si bralci namesto knjig »izposojajo« ljudi, ki so pripravljeni deliti svoje življenjske zgodbe. »Zavod za turizem Cerklje si prostore v Petrovčevi hiši deli z izpostavo kranjske mestne knjižnice in tako sva s knjižničarko prišli na idejo, da bi živo knjižnico, ki jo sicer poznamo že iz nekaterih drugih krajev po Sloveniji in tudi na Gorenjskem, organizirali v našem lokalnem okolju pomagali razbijati predsodke,« je povedala Nataša Ovsenek iz cerkljanskega zavoda za turizem.

Tudi v Cerkljah je knjižnico pripravil Anže Bertoncelj, ki ima s tovrstnimi dogodki že kar nekaj izkušenj. »V Cerklje smo tokrat pripeljali žive knjige z zgodbami, za katere smo menili, da bi utegnile obiskovalce v vaškem okolju zanimati,« nam je povedal Bertoncelj. Tako so se bralci lahko denimo na štiri oči pogovorili denimo z gejem, mamo sina z avtizmom, ADHD in epilepsijo, mamo hčere, ki je storila samomor, zdravljenim zasvojencem, nekdanjim alkoholikom, rejnico, osebo, ki je izkusila izgorelost, o svojih izkušnjah so jim lahko spregovorile oseba z možgansko poškodbo, alpinistični inštruktor in oseba s težavami v duševnem zdravju ter oseba z multiplo sklerozo.

Ideja sicer izvira iz Danske, kjer se je skupina posameznikov na nasilje, ki ga je zaradi svoje drugačnosti doživel nekdo med njimi, odzvala na takšen način. Dobro pa je sprejeta tudi pri nas. »Imamo le pozitivne izkušnje, ljudi se nekatere zgodbe zelo dotaknejo, tudi jokali so že in mislim, da smo celo pomagali rešiti kakšno življenje, saj sta se z eno izmed naših živih knjig na enem od prejšnjih dogodkov, pogovorila dva gimnazijca, ki sta načrtovala samomor,« pravi Bertoncelj in dodaja, da težav z iskanjem živih knjig nimajo, nekaterim je to postalo tudi neke vrste poslanstvo, saj lahko na ta način ozaveščajo o težavah.

Med njimi je tudi Darja Majce iz Spodnje Besnice, ki ima multiplo sklerozo in se je tokrat žive knjižnice udeležila že četrtič. Zakaj so si nekateri bralci izposodili prav njo? »Razlogi so bili zelo različni, nekateri so si le želeli izvedeti več o multipli sklerozi, drugi so sumili, da imajo simptome, pa so se želeli pogovoriti. Vedno pa je šlo za zelo poglobljene pogovore,« pravi in dodaja, da tudi o tej bolezni obstaja vrsta napačnih predstav. Eden od glavnih simptomov je utrujenost, zaradi česar se osebe z multiplo sklerozo hitro oprime oznaka, da je len. Takšne in podobne stereotipe poskuša premagovati tudi na tovrstnih dogodkih.

«Na ta način lahko žive knjige skozi pogovor širimo svoj glas in z majhnimi kamenčki v velikem mozaiku pomagamo ustvarjati boljšo družbo,« pravi Darja Majce in ob tem dodaja, da pogovori z »bralci« pomagajo tudi njej in da skozi živo knjižnico tudi sama širi obzorja.