Potrdili razvojni program
Svet gorenjske regije in Razvojni svet gorenjske regije sta potrdila regijski razvojni program, v katerem so pozornost namenili tudi t. i. mehkim vsebinam.
Kranj – Prejšnji teden je v prostorih Fakultete za organizacijske vede v Kranju potekala skupna seja Razvojnega sveta gorenjske regije za obdobje 2021–2027 in Sveta gorenjske regije, na kateri so potrdili Razvojni program Gorenjske za obdobje 2021–2027.
Program podrobneje opredeljuje prednosti gorenjske regije, ki obsega 18 občin, določa njene razvojne prioritete in projekte. Kot so opredelili v programu, so prebivalci Gorenjske najpomembnejši razvojni potencial regije, ciljna naravnanost pa je srečno in zadovoljno življenje, zato so si za vizijo razvoja zadali visoko kakovost bivanja za vse generacije v povezani, energetsko varčni in čisti alpski regiji. Kot so zapisali v strategiji, bodo cilje dosegli z vlaganjem v in za ljudi, v okoljsko, prometno in podjetniško infrastrukturo ter vlaganji za nizkoogljično družbo in nove tehnologije.
Direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, Rok Šimenc je poudaril nekatere pomembnejše projekte, med katerimi so denimo digitalna preobrazba in pametne skupnosti, za kar je v tej finančni perspektivi EU namenjenih precej sredstev. Prav tako si bodo prizadevali razvijati mreže sodelavnih (coworking) centrov in podjetniških inkubatorjev, v načrtu je tudi razvoj regijske bolnišnice, ki je močno podhranjena, mobilnih rešitev v prometno preobremenjenih gorskih dolinah ter nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav.
Finančna ocena načrtov v programu po besedah Roka Šimenca znaša milijardo evrov. Kot je dejal direktor direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dr. Robert Drobnič, smo v obdobju vstopa v prihodnje finančno obdobje, ko še ni jasno, koliko sredstev bi regija lahko prejela, a ne glede na to bo denarja precej man od skupne višine opredeljenih projektov. "Kljub temu pa je program pomemben, da regija in država prioritizirata projekte in tako skupaj poskrbimo za njen razvoj," je poudaril.
»Program je skrbno pripravljen, upoštevali smo različne deležnike, pohvale na vsebino pa smo prejeli tudi s pristojnega ministrstva. Podana so dobra izhodišča za razvoj regije, v prihodnje pa bomo morali biti pozorni tudi na izzive, s katerimi se srečujemo zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize – in to bomo morali upoštevati tudi pri izvedbi,« pa je poudaril predsednik Razvojnega sveta Gorenjske regije dr. Ivan Šmon.
Tudi predsednik Sveta gorenjske regije Matjaž Rakovec je na seji omenil več izzivov, ki so pred nami. Med drugim tudi dejstvo, da ima regija več delovno aktivnih prebivalcev, kot zagotavlja delovnih mest, in da trideset odstotkov delavcev dela v drugih regijah. Tudi BDP na prebivalca dosega le 74 odstotkov državnega povprečja. "Gorenjska je najmanj razvita regija v sicer bolj razviti zahodni kohezijski regiji. Tri regije iz vzhodne kohezijske regije so bolj razvite od Gorenjske," je med drugim povedal in dodal, da izzive predstavljajo tudi dvigi cen, s katerimi se srečujemo v zadnjem času.
Mag. Marko Koprivc, državni sekretar v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) se je strinjal, da je določba, ki projektom občin v vzhodni kohezijski regiji omogoča do 85-odstotno sofinanciranje, v zahodni pa le 40-odstotno, nepravičen. Kot je dejal, so ministrstvu za finance že predlagali, da bi tudi v zahodni kohezijski regiji lahko projekte sofinancirali v višini do osemdeset odstotkov, pri čemer bi manjkajoča sredstva prispevala država.