Cene gozdnih zemljišč

Po podatkih geodetske uprave je lani na Gorenjskem lastnika zamenjalo 471 hektarjev gozdnih zemljišč po srednji ceni 0,70 evra za kvadratni meter. V zadnjih šestih letih so se cene zvišale za štirinajst odstotkov.

Kranj – Geodetska uprava je maja objavila poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto, ki vsebuje tudi podatke o prodaji gozdnih zemljišč. Kot izhaja iz poročila, je bilo lani v Sloveniji 3297 kupoprodaj, v katerih je lastnika zamenjalo 4552 hektarjev gozdnih zemljišč. Na Gorenjskem je bilo sklenjenih 239 poslov za prodajo oziroma nakup 471 hektarjev zemljišč.
Srednja cena prodanih gozdnih zemljišč v državi je lani znašala 0,61 evra za kvadratni meter. Najvišja cena je bila ne glede na realno kakovost in lesni potencial gozda na območju Obale, Krasa in Goriških brd, kjer je bilo povprečje 0,83 evra. »Vzrok za to so na splošno visoke cene zemljišč na Obali,« pojasnjujejo na geodetski upravi. Na koroškem in savinjskem območju je bila cena 0,71 evra, na gorenjskem in štajerskem območju 0,70 evra, najnižja (nekaj več kot pol evra za kvadratni meter) pa je bila na severnoprimorskem in notranjskem območju, v Prekmurju ter v Posavskem hribovju in Halozah.

Cene gozdnih zemljišč so se lani na ravni države v primerjavi z letom prej znižale za tri odstotke, v primerjavi s »predkovidnim« letom 2019 pa so bile še vedno višje za šest odstotkov. Znižanje cen na državni ravni je bilo predvsem posledica občutnega padca cen na Štajerskem, v Posavskem hribovju, Halozah ter na dolenjskem in kočevskem območju, na ostalih območjih pa so cene lani porasle od dva do deset odstotkov. Na Gorenjskem so predlani v primerjavi z letom prej porasle za 12 odstotkov, lani pa glede na predlani še za dva odstotka. V primerjavi z letom 2015 so bile lani višje za 14 odstotkov.

Na cene gozdnih zemljišč so vplivale tudi ujme, ki so različno prizadele posamezna območja. Tržne cene poškodovanih gozdov pa so nižje od cen nepoškodovanih.