Zaplesali skozi čas

Pod naslovom Ples skozi čas so v Prešernovem gledališču ob zaključku šolskega leta pripravili letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole (GŠ) Kranj.

Od Kremenčkovih prek grškega plesa, baroka, klasicizma in romantike do »špic« in modernega plesa ... Na plesnem sprehodu skozi čas so učenke in učenec baletnega oddelka GŠ Kranj predstavili razvoj plesa do današnjih dni in navdušili povsem polno dvorano Prešernovega gledališča.

Koreografijo za vse plesne nastope so pripravile mentorice Daša Skrt, Tamara Polanc in Lara Ekar Grlj, ki so skupaj z Mojco Zadnikar poskrbele tudi za kostume, s katerimi so prikazali, kako so se krila skozi čas počasi dvigala vse do t. i. tutujev, pri katerih so lahko balerine pokazale telo in česa vsega je zmožno, je v razlagi med posameznimi nastopi pojasnila ravnateljica Petra Mohorčič. »Gib in s tem ples se je pojavljal sprva kot nekaj popolnoma primarnega, prvinskega in je bil način spoznavanja sveta. Ploski, premiki, tleski ... so človeku omogočali izražanje, iz katerega je šele kasneje nastala potreba po besednem sporazumevanju,« je napovedala nastop učenk plesne pripravnice, ki so zaplesale na temo Kremenčkovih. Sledile so starogrške plesalke, ki so ponazorile, kako je gib prerasel v ritual, v formo, ki je služila kot sporazumevanje s svetom, ki ga človek ni znal popolnoma razložiti in razumeti. »Skozi čas je gib iz golega spoznavanja in nato ritualnega plesa prerasel v določeno simbolično obliko, v formo umetniškega izražanja in videnja sveta,« je ob plesu baročnih gospodičen pojasnila Petra Mohorčič in dodala, da so prav na baročnih dvorih nastali tudi prvi zametki baleta. Okoli leta 1500 se je na italijanskem dvoru razvil ples, pri katerem so že vzpostavili določena pravila, Katarina Medičejska pa ga je prinesla tudi na francoski dvor. »Tam so vpeljali baletne izraze, ki jih uporabljamo še danes – plié, relevé, battement tendu, port de bras ...« Sara Frelih s solo točko in učenke 1. razreda baleta so zaplesale na glasbo iz baleta Navihanke, ki je nastal leta 1789 in velja za enega izmed prvih baletov. Nadaljnji razvoj baleta so prikazali skozi točke na glasbo iz baletov Giselle, Trnuljčica, Hrestač, Labodje jezero, Paquita in Coppélia. Tako so prišli vse do sodobnega plesa, ki v nasprotju s klasičnim baletom, ki se drži pravil izpred stoletij, odkriva novosti in širi poti, a drug drugemu dajeta oporo, je poudarila Petra Mohorčič. S sodobnim plesom sta navdušili učenki 6. razreda Nina Grubič Juhant in Neža Rakovec ter učenke 5. razreda.