Za družino Oblak je ponovno prišlo leto, prepleteno z obletnicami.

Kar celih tristo

Za družino Oblak je ponovno prišlo leto, prepleteno z obletnicami. Boris Oblak je praznoval šestdeset let, njegova soproga Tatjana jih še bo, njuni otroci pa bodo letos skupaj stari sto let. Zakonca sta ob tem praznovala še štirideseto obletnico poroke.

Zakonca Oblak sta oba Kranjčana. Spoznala sta se leta 1980 v Iskri, zadnjih trideset let pa sta (bila) zaposlena v računalniškem podjetju Abakus plus, kjer sta oba dočakala upokojitev, čeprav se Boris še ni poslovil od podjetja. Ker uživa v svojem delu, bo nadaljeval za nedoločen čas, se pošali njegova soproga. Ona pa nadvse uživa v obdelovanju vrta pri hiši in njive na Javorniku, ob ročnih delih ter druženjih z ustvarjalkami.

Prva tri leta skupnega življenja sta Oblakova preživela na stari Planini pri Kranju, sedaj živita v Bitnjah. Skupno pot jima lepšajo in bogatijo otroci Danaja, Dominik in David ter trije vnuki: Juna, Luka in Diego. Najstarejša Danaja je samostojna podjetnica, ki živi v Ljubljani s svojim partnerjem Levom in otrokoma; sinova, ki sta se tudi podala v podjetništvo, pa si gnezdo spletata v rodni vasi.

In kako je prišlo do praznovanja skupnih tristo let? »Boris je bil star šestdeset let, jaz bom kmalu, v zakonu pa sva štirideset let – torej vsak po sto let. Seštevek starosti otrok (39, 35 in 26 let) pa tudi skupaj znese sto. In ko vse tri stotice sešteješ, dobiš tristo,« razloži Tatjana in nadaljuje: »Ker nam je korona vzela toliko prijetnih praznovanj in druženj, sva s soprogom prišla na idejo, da bi po letih ponovno povabila družino, prijatelje in vse, ki so nama kakorkoli prekrižali življenjski poti. Na enem od zimskih potepanj po okolici sva obiskala Gostilno Silva v Crngrobu in se hipoma odločila: rezervirala sva termin v maju in povabila druščino. Priprave so stekle, razposlala sva 55 vabil, za glasbo pa je skrbel Trio eks, prijetni fantje iz Škofje Loke.«

Oblakova sta za praznovanje izbrala 21. maj. Tatjana se spominja, da je bil čudovit, sončen in prijeten dan. »Sprva je bilo v zraku nekaj živčnosti, a ko so v gostilno začeli prihajati prvi gostje je trema začeli popuščati. Po uvodnem klepetu sva s soprogom pripravila slikovno prestavitev najinih življenj. Vanjo sva vključila tudi vse prisotne, kar je izzvalo nemalo smeha in spominov. Po okusni hrani so nas presenetili prijatelji s svojim programom, kar nekaj zabave in smeha pa je bilo na račun najinih dobrih in slabih navad.« Ni manjkalo plesa, prijetne družbe, klepeta. Na mizo je prispela tudi slavnostna torta. »Mimogrede je minil 'en dober šiht',« se zasmeje Oblakova, in ko so se gostje začeli odpravljati proti domu, so bili enakega mnenja. »Dan, ki smo ga preživeli skupaj, je bil poln čustev, veselja, dobre volje in neverjetne pozitivne energije, ki še danes ostaja v srcih,« še pove.