K lahki hrani sodi lahka voda

Eden redkih vodnih someljejev (preizkuševalcev) pri nas je tudi Boštjan Jelovčan iz Tunjic, ki skupaj z ženo Katjo vodi Zdravilni gaj Tunjice. Gre za poklic,
ki je v tujini že uveljavljen, pri nas pa svoje mesto še išče. A kaj kmalu bomo tudi v naših izbranih restavracijah poleg vinske karte lahko prejeli tudi vodno.

V šoli so nas učili, da je voda pijača brez barve, vonja in okusa, a poznavalci že dolgo vedo, da to v resnici ne drži. Izvirske vode se, glede na to, na kakšnih kamninskih podlagah izvirajo, med seboj precej razlikujejo po vsebnosti mineralov in drugih snovi, zaradi česar se razlikujejo po vonju in okusu, predvsem pa po tem, kako vplivajo na naše telo. Boljše restavracije po svetu svojim gostom zato že ponujajo vodne karte, s katerih lahko izberejo ustekleničeno vodo, ki glede na okus in vsebnost mineralov kar najbolje sodi k izbrani jedi. Kaj in zakaj izbrati, svetujejo vodni someljeji.

Ni vsa voda enaka

Od leta 2011 je to tudi uradni poklic, ki se počasi uveljavlja tudi pri nas. Pred dvema letoma je zahtevno izobraževanje v tujini zaključil tudi Boštjan Jelovčan iz Tunjic. »Poslanstvo tega poklica je ozaveščanje ljudi o vodi, o njenih prednostih, o tem, kakšne pozitivne učinke ima na naše zdravje in kako jo – glede na različne karakteristike, ki jih ima – lahko kombiniramo s hrano. Določene vode se bolje podajo k mesu, spet druge k juham ali zelenjavi. V Sloveniji ta poklic še ni tako znan, v tujini pa imajo vse boljše restavracije zaposlene poleg vinskih tudi vodne someljeje – sploh v Dubaju že vse od leta 2004,« nam pove Boštjan Jelovčan in doda, da v nekaterih državah, tudi v Franciji ali na Nizozemskem, poznajo tudi vodne bare, kjer strežejo zgolj ustekleničeno vodo glede na njene karakteristike – nekatere so namenjene hidraciji telesa, druge zoper določene zdravstvene tegobe …

Od trde vode do vode iz oblakov

Za razliko od vinskih someljejev, ki morajo znati predvsem dobro okušati in vonjati, vodni someljeji svetujejo glede na analize vod, ki morajo biti zapisane na vsaki steklenici.

»Analize nam povedo, kakšna je vsebnost posameznih mineralov in na podlagi tega določimo, za kaj je voda dobra, na kaj v našem telesu vpliva, kam jo uvrščamo in za kaj jo posledično svetujemo. To velja za vse ustekleničene vode, pa tudi tiste iz vodovoda, saj morajo tudi te imeti natančne analize. Vode se tako razlikujejo glede na kislost oziroma bazičnost, glede vsebnosti mineralov … Če je teh več, velja voda za trdo, poznamo tudi mehke, super mehke, mineralne vode … Naše vode, ki izvirajo v Alpah, kjer je veliko apnenca, so bolj trde, tiste, ki izvirajo na območjih granita, imajo veliko drugih mineralov, v Avstraliji pa denimo poznajo tudi t. i. Claude Water (voda iz oblakov), ki jo prestrežejo, še predno se dotakne tal, zato velja za izjemno mehko,« nam naniza nekaj zanimivosti in karakteristik vode, na katere so pozorni predvsem v gostinstvu.

Voda je zlato

Na splošno velja, da k lahki hrani sodi lahka oz. mehka voda, k mesu pa bolj trda. »Vsaka restavracija naj bi imela glede na hrano, ki jo strežejo, tudi svoj nabor ustekleničenih vod in v sodelovanju z Blejskim vodnim festivalom že pripravljamo vodno karto tudi za naše izbrane restavracije. V Sloveniji gre to bolj počasi, v tujini, sploh v Dubaju, pa je zgodba povsem drugačna,« nam še pove Boštjan Jelovčan in zaključi, da Živi vodi, ki jo v Zdravilnem gaju Tunjice v lastnem izviru polnijo za arabski trg, dodajo lističe jedilnega zlata in jo prodajajo pod imenom Water is Gold (Voda je zlato).