Poleti še več prometnih izzivov

Župani občin Zgornje Gorenjske so na junijski koordinaciji s predstavniki DRSI in DARS razpravljali o aktualnih infrastrukturnih projektih in prometnih izzivih, s katerimi se zlasti v poletnem času spoprijemajo na območju Zgornje Gorenjske.

Pred začetkom glavne poletne sezone bo predvidoma končana rekonstrukcija odseka državne ceste skozi Gorje, ki ovira dostop do soteske Vintgar.

Podhom – Na gorenjskih cestah lahko letos po besedah vodje sektorja za investicije na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) Tomaža Willenparta pričakujejo še več prometa kot minula leta, s tem pa tudi več in večje zastoje. Že pred začetkom poletne sezone se je promet na slovenskih avtocestah v primerjavi z letom 2019 povečal za od sedem do osem odstotkov. Direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eva Štravs Podlogar se ob tem zaveda, da bo z vidika prometa prihajajoča turistična sezona problematična. »Velik poudarek bomo morali nameniti dobremu obveščanju gostov in lokalnih prebivalcev, torej kam, kdaj in na kakšen način naj se odpravijo na pot. Potrebne bo veliko potrpežljivosti in uvidevnosti, saj bo prometnih izzivov julija in avgusta zelo veliko,« je poudarila direktorica.

Predlagajo zaporo dovoznih poti

Kot je poudaril jeseniški župan Blaž Račič, je avtocesta pred Karavankami med turistično sezono polna. »Turisti, ki se vračajo proti Avstriji, pogosto zapeljejo skozi Jesenice in tako zasedejo tudi lokalne ceste, kar je za domačine nesprejemljivo,« je dejal. Pred časom so predlagali, da bi dovozne poti na lokalne ceste ob pomoči države zaprli. »Lani smo lokalne ceste 'branili' s policisti in prometno signalizacijo, a tudi to ni zadoščalo. Marsikateri voznik je spremljal objave na interaktivnih zemljevidih, ki so jih usmerjali tudi na lokalne ceste,« je povedal Račič in dodal, da dokončne rešitve še niso našli.

Da obstajajo rešitve pri zadrževanju glavnine prometnega toka na avtocesti, pa je povedal vodja službe za upravljanje prometa v Darsu Ulrich Zorin. »Ne moremo pa preprečiti, da se nekateri ne bi izogibali gneči po vzporednih lokalnih cestah,« je poudaril. Pri tem je po njegovem ključnega pomena ustrezno informiranje lokalnega prebivalstva, ki bi moralo prilagoditi svoje potovalne navade prometni masi. »Sprejeli smo odločitev, da se vse občine povežejo z našim informacijskim sistemom in začnejo prometne podatke objavljati na svojih spletnih straneh in socialnih omrežjih,« je dejal in dodal: »Zastojem se ne bomo mogli izogniti, dokler ne bo zgrajena druga cev predora Karavanke in prenovljena prva cev, a do tedaj bo minilo še nekaj let.«

Obeta se začetek gradnje

Kot je še pojasnil Willenpart, se v kratkem obeta začetek gradnje kolesarske povezave Bled–Bohinj, saj so na ponovljenem javnem razpisu, ki je bil razdeljen v dva dela, prejeli ustrezne ponudbe za izvedbo del obeh odsekov skozi sotesko. »Za oba razpisa smo skupno prejeli pet ponudb, vse so ugodne in pod ocenjeno vrednostjo. Računamo, da bo najkasneje do sredine julija zaključena izbira izvajalcev za oba odseka,« je povedal. Za blejskega in bohinjskega župana to predstavlja olajšanje, saj bo kolesarsko povezljivost mogoče zagotoviti do začetka leta 2024, ko se izteče rok za porabo evropskih sredstev.

Pozitivne obete Willenpart napoveduje tudi glede gradnje blejske južne obvoznice. »S pritožnikom na izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki obsega krožišče na Betinu, namreč tečejo resni pogovori in morda se bližamo pozitivni rešitvi,« je pojasnil. »Gradbenih del najverjetneje ne bomo začeli med poletno sezono, verjamem pa, da bi lahko stekla v pozni jeseni,« je dodal direktor blejske občinske uprave Robert Klinar.