Pravi ljudje, prava mesta

Junij je, rečeno čez palec, s kulturnimi prireditvami zagotovo eden najbogatejših mesecev v letu. S poletjem prihajajo ugodnejši pogoji za dogodke na prostem, dopusti še niso v polnem zamahu, ljubiteljska društva prirejajo letne nastope, po dveh letih različnih omejitev zaradi epidemije je spet močnejša tudi želja po tovrstnem druženju. Že dvajset let slovenski muzeji na soboto sredi junija organizirajo Poletno muzejsko noč, ko dogajanje raztegnejo v pozne nočne ure. Letos prvič se bo jutri z Dnevom JSKD simbolično zaključil Teden ljubiteljske kulture, ki je svoja ustvarjalna krila razprl sredi maja. V teh dneh znova spoznavamo, kako pomemben del življenja sta kultura in umetnost, ne glede na to, ali ju napajajo profesionalne ali ljubiteljske korenine.

Pred dnevi sem v kulturni četrti Kranja enega za drugim obiskal dogodka, ki sta sad ljubiteljskega kulturnega delovanja. V Stolpu Škrlovec se je v projektu Aurora predstavil Ženski pevski zbor Carmen manet, v Letnem gledališču Khislstein je z letnim koncertom Generacije svoj 70-letni jubilej zaznamovala Akademska folklorna skupina Ozara. Prisostvoval sem – seveda pričakovano – dvema povsem različnima kulturnima manifestacijama. Če so pevke s sodobno zborovsko glasbo in moderno performativno izvedbo pripravile vrhunsko glasbeno doživetje, ki v mnogočem presega ljubiteljstvo, so folkloristi z več kot sto nastopajočimi vseh generacij potrdili, kako visoka je vrednost njihovega delovanja, ko gre za ohranjanje in hkrati razvijanje slovenskega ljudskega izročila pesmi, glasbe in plesa.

V teh dneh naj bi bili v Narodnem muzeju priča vrhunski razstavi umetniških del velikih imen svetovne likovne umetnosti 19. in 20. stoletja, ki naj bi jih v svoji zbirki hranila ena od slovenskih družin. Še večjo blamažo, kot je bila že narejena s pripravo na dogodek, so na srečo preprečili poznavalci umetnostnozgodovinske stroke. Šlo je za očitne ponaredke. Razstave ni bilo, direktor muzeja je odstopil. »Gre za posledico nečesa, kar se je zgodilo pred letom in pol, in to je bila postavitev človeka, ki ni imel ne kompetenc ne védenja, na mesto ključne nacionalne institucije, tiste, ki je vzpostavila temelje muzealstva. To je eklatanten primer, kam pripeljejo stvari, če nekompetentne ljudi postavimo na ključna mesta, sploh v kulturi,« je za Planet TV povedala umetnostna zgodovinarka Saša Nabergoj, direktorica Loškega muzeja in predsednica Slovenskega društva likovnih kritikov.

Ljubiteljska dogodka – oba razprodana – so pripravili pravi ljudje na pravih mestih. Slik na razstavi v dvestoletnem Narodnem muzeju ni bilo. Prave ljudi institucionalna kultura potrebuje še toliko bolj.