Po Kvarnerskih otokih, 1. del

Prvo letošnjo kolesarsko avanturo smo organizirali v drugi polovici maja. Po lanski dobri izkušnji kombinacije križarjenja z barko in kolesarjenja smo se odločili, da izlet ponovimo tudi letošnjo pomlad. Dvomi nekaterih, da bo morje še premrzlo in bodo noči hladne, so bili odveč, kajti vreme je bilo naravnost odlično. Noči so bile prijetno hladne, čez dan nas je sonce dodobra pregrelo, da smo z lahkoto skočili v morje, čeprav je bilo morda za še kakšno stopinjo premrzlo. Kar pa smo maja lahko občudovali, je bila narava, ki je na otokih sploh nismo navajeni. Po navadi so julija ali avgusta, torej ko gremo na dopust na morje, trava in drevesa povesem požgani od vročine. V maju pa je rastlinje najbolj bujno cvetelo in bilo zeleno obarvano. Hkrati na otokih še ni bilo veliko turistov in posledično je bila gneča v mestih manjša in prometa na cestah malo. Otok Krk nas je navdušil z dobro urejeno kolesarsko infrastrukturo. Ob glavni cesti, ki povezuje mesti Malinska in Punat, so zgradili kolesarsko stezo povsem ločeno od cestišča za druga vozila. Druge ceste so lepo speljane in razvejane po celem otoku ter večinoma asfaltirane. Na otoku še tako zahtevnim kolesarjem ne bo dolgčas. Otoka Rab niso kar tako imenovali otok sreče, saj tudi maja nudi veliko užitkov. Na Rajski plaži v Loparju smo v mesečini hodili po prijetno topli morski vodi, naslednji dan smo kolesarili nad plažo z imenom Sahara, občudovali park Komrčar, ki je spojen z mestom Rab. Žal nismo imeli časa, da bi si ogledali tudi polotok Kalifront, ker smo se še isti dan z barko prestavili na polotok Lun na otoku Pag. Od tu smo ob nasadih oljk kolesarili do mesta Novalja. Ker smo južni del otoka prekolesarili že jeseni, smo se raje odločili za odkrivanje otokov Lošinj in Cres, ki sta v mestu Osor povezana s krajšim mostom. Lošinj je znan kot otok zdravja, saj ima vsaj dvesto sončnih dni na leto, ravno prav je oddaljen od obale, da ima morsko klimo, hkrati pa ga velebitska burja ne doseže več tako močno, da bi mu »obrila« košata drevesa. Zato so že leta 1892 na otoku postavili prva zdravilišča. Otok Cres je največji med jadranskimi otoki in med najbolj hribovitimi, saj so vsaj trije hribi visoki več kot šeststo metrov. Tako je idealno za gorske kolesarje pa tudi cestnim kolesarjem nudi zanimive vzpone. V mestu Cres smo kolesarjenje zaključili. Naslednji dan smo se samo še z barko prestavili na izhodišče Stara Baška. Doživeli smo spomladanske otoke s prečudovito naravo in toplim in ne prevročim vremenom.