Obdobje nizkih obrestnih mer se počasi izteka. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Konec poceni kreditov

Vse kaže, da se obdobje poceni kreditov izteka. Evropska centralna banka je namreč že napovedala dvig obrestnih mer. Na nove razmere so se že odzvale tudi nekatere banke pri nas.

Medletna rast stanovanjskih kreditov je marca dosegla 11 odstotkov, kar močno presega evropsko povprečje, ki znaša 5,4 odstotka.

Kranj, Ljubljana – V zadnjih letih smo priča obdobju nizkih obrestnih mer, kar je poleg relativno majhne ponudbe eden od poglavitnih razlogov, da so vrednosti nepremičnin poskočile do rekordnih ravni. Vzrok ugodnih posojil gre iskati v denarni politiki centralnih bank, ki so z nizkimi obrestnimi merami zagotavljale poceni denar in s tem spodbujale potrošnjo oz. investicije. Obrestne mere Evropske centralne banke, ki narekuje denarno politiko v evroobmočju in s tem tudi pri nas, so že od septembra 2014 v negativnem območju, kar bančniki označujejo za monetarni fenomen, ki mu doslej še nismo bili priča.

A to obdobje se počasi zaključuje. Evropska centralna banka namreč julija in septembra načrtuje dvig obrestnih mer, s čimer želi zajeziti vse bolj skrb vzbujajočo inflacijo, odločitev pa bo pomenila tudi dokončno slovo poceni denarja, s katerim je spodbujala potrošnjo.

Vrednost euriborja narašča

Euribor oz. medbančna referenčna obrestna mera, na podlagi katere si evropske banke posojajo denar in ki pomembno določa višino posojila komercialnih kreditov s spremenljivo obrestno mero, se v zadnjem času že vzpenja. Dvanajstmesečni euribor, ki je bil od 2016 v negativnem območju, je denimo od aprila letos znova pozitiven. Tudi trimesečni in šestmesečni euribor, ki sta že od leta 2015 negativna, se v letošnjem letu znova vzpenjata. Trimesečni je za zdaj še v negativnem območju, tako da kreditojemalci rasti še ne občutijo, saj banke vrednost euriborja obračunavajo kot da je ta nič, kar je sicer po mnenju Zvoda Kolektiv 99 in Zveze potrošnikov Slovenije sporno, zaradi česar sta obe organizaciji že sprožili tožbe zoper banke. Prejšnji teden pa je po skoraj sedmih letih v pozitivno območje prešel šestmesečni euribor. Zgodovinsko najvišjo vrednost teh treh obrestnih mer smo sicer zabeležili leta 2008, ko je presegla pet odstotkov.

Banke se že odzivajo

Spremembam se že prilagajajo tudi komercialne banke pri nas. Po zadnjih podatkih o obrestnih merah pri naši največji banki NLB, fiksna obrestna mera pri stanovanjskih kreditih z ročnostjo odplačevanja med deset in dvajset let znaša najmanj 2,6 odstotka (januarja 2,4 odstotka), za kredite s spremenljivo obrestno mero pa denimo vrednost šestmesečnega euriborja in pribitek v višini 1,35 odstotka, kar je enako kot v začetku letošnjega leta.

Gorenjska banka pa denimo za stanovanjski kredit s takšno ročnostjo odplačevanja obračunava fiksno obrestno mero v višini 2,4 odstotka (januarja je znašala 2,1 odstotka), variabilna pa upošteva vrednost šestmesečnega euriborja in pribitek v višini 1,65 odstotka, kar je primerljivo z januarjem letos.

Tudi nekatere druge banke se že prilagajajo novim razmeram, pri čemer so se v minulih mesecih bolj dražili krediti s fiksnimi obrestnimi merami. Ker pa bodo zaradi gibanj euriborja tudi posojila s spremenljivimi obrestnimi merami predvidoma postajala dražja, se nekateri kreditojemalci v strahu pred (pre)visoko podražitvijo mesečnih anuitet odločajo tudi za reprogramiranje kreditov oz. prehod s spremenljive na fiksno obrestno mero. A pri tem je treba upoštevati več dejavnikov, med njimi denimo kolikšen del kredita še moramo odplačati, dobo odplačevanja, višino pribitka ter druge stroške, ki nastanejo ob reprogramiranju.

Kreditiranje se še krepi

Če so morda potrošniki zdaj previdnejši, ko se odločajo za najem stanovanjskega kredita, se je v minulih mesecih kreditiranje krepilo, kar kaže tudi zadnja mesečna informacija o poslovanju bank, ki jih pripravlja Banka Slovenije. Rast posojil gospodinjstev je marca medletno narasla na sedem odstotkov, k rasti pa so najbolj prispevala prav stanovanjska posojila, katerih obseg se je marca povečal za sto milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v povprečju predhodnih dvanajstih mesecev. Medletna rast stanovanjskih kreditov je tako marca dosegla 11 odstotkov, kar denimo močno presega evropsko povprečje, kjer znaša 5,4 odstotka.