Joel Levy, Hawking, Neutrudni mislec in teorija vsega, prevedel Samo Kuščer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 160 strani

Veliki umi: Hawking

»Ko je Stephen Hawking marca leta 2018 umrl, se je končala ena resnično izjemnih večplastnih zgodb preteklega stoletja – zgodba znanstvenih odkritij na robu vesolja in časa, ljubezenska zgodba, ki je kljubovala verjetnosti, ter zgodba nadčloveške volje pri spoprijemanju s strahotnimi tegobami in stiskami. Če menite, da bi iz tega lahko nastal zanimiv film, niste edini – posneli so že dva. Stephena Hawkinga so zaradi njegovega dela in življenja občudovali milijoni ljudi po vsem svetu. Pisal je knjižne uspešnice, ki so jih brali stari in mladi, sestajal se je s papeži in visokimi državniki, na njegovih predavanjih za splošno javnost se je trlo obiskovalcev kot na kakšnem rokovskem koncertu. Potoval je po svetu, izkusil breztežnost in letel z baloni, nastopil je v priljubljeni televizijski oddaji, v filmih pa sta ga upodobila filmska zvezdnika. Prejel je neverjetno veliko raznovrstnih nagrad in priznanj. /…/ V dobi vse bolj razširjenega poneumljanja je najširšemu občinstvu jedrnato in razumljivo predstavil zahtevne in zapletene znanstvene pojme, mediji pa so ga prikazovali kot enkratnega genija. Njegova javna podoba je bila nekaj posebnega: shirano telo in računalniško sintetiziran glas, le še korak od možganov v steklenem valju – čistega razuma, osvobojenega ogabne telesnosti. Ta podoba, ki ne temelji na njegovem dejanskem življenju, pa prikriva stvarnost njegovih znanstvenih in osebnih dosežkov ter nikakor ne pove vsega. Nedvomno je navdihujoče, kako ni pustil, da bi mu bolezen določala življenje, kaj šele, da bi ga onemogočala. Tudi če ni bil največji kozmolog po Einsteinu in tudi če ni bil niti v najvišjem razredu sodobnih fizikov, je njegovo raziskovalno delo vendarle izjemno fascinantno in vznemirljivo. V tej knjigi poskušamo pokazati, da se lahko vsakdo vsaj delno pridruži intelektualni pustolovščini, ki jo je živel Hawking. Pojasnimo ozadje njegovega znanstvenega dela in osvetlimo skrivnosti njegovih teorij, kolikor je le mogoče brez matematike. Hawking se je spominjal, kako so ga posvarili, da se bo z vsako enačbo, ki jo bo pustil v knjigi, bralstvo zmanjšalo za polovico. V tej knjigi smo se držali tega nasveta in se izognili skoraj vsem enačbam razen tiste, ki si jo je Hawking izbral za nagrobni napis.« (str. 6)

Gornji odlomek je iz uvoda v knjigo o eni najbolj fascinantnih osebnosti novejše zgodovine. Živel je s pomočjo umetne inteligence in hkrati pričeval, da je človeški um močnejši …