Srečanja se je udeležila večina od tridesetih še živečih sošolcev, ki so med letoma 1968 in 1972 skupaj gulili srednješolske klopi, pridružili pa so se jim tudi trije profesorji. / Foto: Primož Pičulin

Pol stoletja po maturi

Minuli petek so se petdeset let po maturi srečali nekdanji sošolci s Tehniške srednje šole Iskra Kranj.

Sošolci, ki so med letoma 1968 in 1972 gulili šolske klopi Tehniške srednje šole Iskra Kranj, so se na obletnicah mature sprva srečevali na deset let, sedaj se že nekaj časa na pet, srečanja pa so vselej dobro obiskana. Tako je bilo tudi minuli petek na srečanju ob petdeseti obletnici mature. V eni od gostiln v Stražišču se je zbralo 26 od 30 še živečih sošolcev, ki so v pogovorih z veseljem obujali spomine na leta, preživeta v šoli ob tedanji tovarni Iskra, pridružili pa so se jim tudi profesorji: Angelca Jaklič, Stanko Košnik in Franc Lebar.

Profesor Lebar, ki je bil tudi njihov razrednik v četrtem letniku, se še posebej rad spominja generacije, ki je šolanje končala leta 1972. Bili so dijaki njegove prve generacije in so mu najbolj prirasli k srcu. V razredu jih je bilo kar 36. "Včasih so bili zelo veliki razredi, vendar so bili ti dijaki v redu. Večjih problemov ni bilo," nam je zaupala profesorica Jakličeva, ki jih je poučevala matematiko.

»Ogromno neumnosti je bilo,« se je srednješolskih let v smehu spominjal eden od nekdanjih sošolcev in organizator srečanja Sašo Lap ter nadaljeval: "Vsake toliko časa se nam je zdelo, da se nam godi krivica in smo se skupinsko odločili, da ne gremo k uri. 'Šprical' je cel razred. Za tiste čase je bilo to čudno." Nekdanji sošolci se še dobro spomnijo tudi, kako so z enim od profesorjev, ki se mu ni ljubilo predavati, okoli šole pobirali papirčke. In to ne samo enkrat.

V razredu so bili fantje s cele Gorenjske. Tisti, ki so se vozili, so si radi izmislili, da je vlak ali avtobus zamujal, da so lahko spali nekaj ur dlje. Ta izgovor je bil še posebno priročen, kadar je bil praktični pouk, ki marsikomu ni bil preveč všeč – po Lapovih besedah je šlo predvsem za klasično piljenje in vrtanje.

"Bili smo ena redkih generacij, iz katere je po srednji šoli kar dve tretjini sošolcev šlo študirat. Vsi sicer niso končali fakultete, vseeno pa smo bili zavzeta generacija; rojeni smo bili leta 1953, ne prav dosti po vojni. Večina je sicer šla na strojno fakulteto, dva na športno, nekaj pa jih je šlo delat, več ali manj v Iskro," je razložil Lap.

Iz njihove generacije je izšlo tudi nekaj izstopajočih posameznikov. Lap je nekdanji državnozborski poslanec, Bojan Kolman je mednarodno priznani fotografski mojster, Štefan Remic pa se je dokazal kot pesnik, pripovednik in slikar.