Veliki umi: Freud

»Ideje avstrijskega psihoanalitika Sigmunda Freuda odmevajo v naših vsakdanjih pogovorih, pa če jih uporabljamo pravilno ali ne: 'Je bil to freudovski spodrsljaj?', 'Potlačuješ svoja čustva', 'Tako velik ego ima'. Njegov vpliv nedvomno prežema zahodnjaško kulturo in miselnost, njega samega pa od nekdaj pogosto narobe razumejo in zasmehujejo ter ga žaljivo karikirajo kot s spolnostjo obsedenega perverzneža, ki s cigaro v roki sedi v fotelju poleg lahkovernega ali ranljivega pacienta na kavču. V sedmih desetletjih od njegove smrti vse njegove teorije niso prestale preizkusa časa – številne so predelali ali zavrgli, in danes le malo ljudi dojema njegove osupljive dosežke. Mladi zdravnik je sam in hudim kritikam navkljub, v želji po boljši obravnavi svojih bolnikov, ustvaril povsem novo znanstveno disciplino. Čeprav tisti, ki so slišali za Freuda, morda vedo nekaj o Ojdipovem kompleksu ali njegovih drugih teorijah seksualnosti – večina teh je še vedno sporna –, se le malo ljudi zaveda obsega in širine dela, ki ga je ta veliki um opravil v šestih desetletjih. Freud si je že v devetdesetih letih 19. stoletja prizadeval ustvariti novo psihologijo in poleg duševnosti trpečih za nevrotičnimi boleznimi skušal opredeliti tudi duševnost slehernika. Je eden od največjih intelektualcev devetnajstega in dvajsetega stoletja, njegovo delo pa sega od znanstvenih in nevroloških besedil iz njegove mladosti do poglavitnih knjig o psihoanalizi ter spisov o veri, družbi, umetnosti in kulturi. Ta knjiga predstavlja Freuda kot človeka in znanstvenika, moža in očeta, začetnika psihoanalize ter ustvarjalca in vodjo mednarodne skupnosti analitikov. Ko sledimo njegovemu življenju od otroštva v zapleteni družini do študija medicine in neodvisne poti k stvaritvi psihoanalize, preučujemo njegove glavne teorije in zamisli, ki jih je razvijal do pozne starosti, tudi ko je umiral za rakom. Izbor Freudovih zapiskov o primerih in teorijah, pisem in vpisov v dnevnik – nekateri so v njegovem rokopisu – pa tudi bogat nabor slikovnega gradiva, ki prikazuje Freuda, njegovo družino, sodelavce in privržence, nam omogoča, da se mu še bolj približamo kot človeku. Vse skupaj ponuja vpogled v življenje in delo največjega 'raziskovalca duševnosti'.« (str. 7)

Gornji odlomek je uvod v knjigo o Freudu, ki je izšla v seriji Veliki umi. V njej so na enak način predstavljeni še drugi ustvarjalci, ki so zaznamovali 20. stoletje: Darwin, Einstein, Tesla, Hawking. Prijazni uvodi v velike in zahtevne zgodbe.