Članice aktiva žena Prgarije Milena Burja, Bojana Pipan in Branka Ambrožič so prikazale izdelavo tepkinih krapcev in ohrovtovih zvitkov. / Foto: Primož Pičulin

Kulinarična izmenjava na Homu

V soboto so na Homu v sklopu projekta KUHAM DOMAče članice Kulturno-umetniškega društva (KUD) Zasip – aktiv žena Prgarije iz občine Bled in Društva žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje delile svoje kulinarično znanje o tradicionalnih jedeh.

Zasip – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor) skuša s projektom KUHAM DOMAče na območju Zgornje Gorenjske ohranjati in širiti znanja priprave tradicionalnih domačih jedi, sestavin in postopov. Kot je pojasnil Ambrož Černe iz Ragorja, so se letos usmerili še v uporabo tradicionalnih sestavin v moderni kulinariki, zato so se še bolj povezali z gostinci, ki stare jedi preoblikujejo v sodobne. V projektu sodelujejo občine Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica, letos sta se pridružili še občini Bled in Gorje. Na kulinarični delavnici, ki so jo poimenovali Kulinarična izmenjava na Homu, so se tako povezale članice KUD Zasip – aktiv žena Prgarije iz občine Bled in Društva žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje. Prikazale so izdelavo jedi, značilne za njihove kraje. Članice aktiva žena Prgarije so pripravile tepkine krapce in ohrovtove zvitke, članice društva podeželskih žena pa jurjevo kapo in praženec.

Jurjeva kapa je po besedah Maje Ambrožič, predsednice društva podeželskih žena, tradicionalna gorjanska jed. »Ime je dobila po njihovem zavetniku sv. Juriju. Nekoč so jo običajno jedli ob nedeljah po sveti maši. Njena priprava je dokaj enostavna: skuhamo ajdove žgance, jih zabelimo z ocvirki, na vrh pa dodamo umešana ali pečena jajca,« je pojasnila in še dodala: »Praženec smo pripravile v sladki različici, a ga lahko tudi v slani, kjer zmesi ne dodamo sladkorja, ob pražencu pa postrežemo kranjsko klobaso ali katerokoli drugo mesno jed.«

Za območje Zasipa oziroma Prgarije, od koder prihajajo Prgarke, so značilne hruške tepke, ki dobijo ime prga, ko se posušijo. »Ime tepka izhaja iz časa avstro-ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo hruške, ki so zelo hranljive in dolgo obstojne. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen po podplatih, zato se je hrušk prijelo ime tepka,« nam je zaupala Bojana Pipan, vodja skupine Prgarke, in dodala, da tepk pri njih danes praktično ni več, a jih ponovno sadijo. »Krapci so novejša jed, vsebujejo nadev iz tepk, orehov, skute, jajc, lešnikov, ruma in medu. Ohrovtove zvitke pa nadevamo z maso iz jurčkov, suhih paradižnikov, orehov, limone in prgine moke,« je še povedala Pipanova, ki je tudi zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz prg.