Prvi Strgarjev simpozij

Pripravili so ga v radovljiškem Čebelarskem muzeju, tematsko pa posvetili trgovini s kranjsko čebelo. Prav Jan Strgar iz Bohinja je bil tisti, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja s svojo razvejano mrežo kupcev ponesel ime kranjske čebele na vse konce sveta.

Prejšnji teden v petek, na svetovni dan čebel, so v Čebelarskem muzeju v Radovljici pripravili niz dogodkov, osrednji je bil prvi Strgarjev simpozij, na katerem so se ugledni predavatelji, med njimi dr. Andrej Šalehar, mag. Tita Porenta, Mišo Serajnik, dr. Petra Bole, prof. Janko Božič in dr. Jordan Berginc, posvetili trgovini s kranjsko čebelo.

Kranjsko čebelo je poslal v svet

»Ko smo lani v Čebelarskem muzeju postavljali novo stalno razstavo, smo našli precej vsebin, ki so se nam zdele zanimive. Ena od takšnih je tudi dejstvo, da je kranjska čebela doslej najbolj prodajani artikel pri nas. Zgodbo smo želeli osvetliti z različnih vidikov, simpozij pa smo poimenovali po Janu Strgarju (1881–1955) z Bitenj pri Bohinjski Bistrici, ki je bil največji trgovec s kranjsko čebelo in je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike razdalje. Njegovo sodelovanje s številnimi pomembnimi svetovnimi strokovnjaki in znanstvenimi ustanovami je še dodatno prispevalo k uveljavitvi kranjske čebele v svetu,« je pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.

Oglaševal celo v Egiptu

»S svojo izjemno oglaševalsko dejavnostjo, vrhunsko kvaliteto čebel in čistimi maticami, z razvejano svetovno mrežo kupcev in s sodelovanjem na mednarodnih čebelarskih razstavah je bil Jan Strgar tisti, ki je ponesel ime naše kranjske čebele prav na vse konce sveta. Čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjičih, panjih z nepremičnim satjem. Razvil je tudi prav poseben panj za pošiljanje rojev čebel. Svojo dejavnost je oglaševal v avstrijskih, poljskih, švedskih, avstralskih, angleških, kitajskih, japonskih, francoskih in egiptovskih časopisih,« je zapisala lani, ko so zaznamovali 140. obletnico Strgarjevega rojstva.

Po simpoziju še zbornik

Kot je še povedala Petra Bole, Čebelarski muzej hrani bogato Strgarjevo korespondenco. Ta obsega na stotine pisem, dopisnic in fotografij, ki so jih že digitalizirali in začeli proučevati, teme, ki so jih poudarili na prvem Strgarjevem simpoziju, pa bodo predstavljene tudi v zborniku, katerega izid v Čebelarskem muzeju načrtujejo prihodnje leto.

Ob svetovnem dnevu čebel so v Šivčevi hiši, ki prav tako kot Čebelarski muzej sodi v okvir Muzejev radovljiške občine, odprli razstavo z naslovom Čebela včeraj, danes, jutri. Na ogled so dela dijakov Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, ki so po obisku Čebelarskega muzeja izdelovali plakate; ogled muzeja jim je pri tem služil kot navdih in razmislek o čebelah nekoč, danes in v prihodnosti.