Dijaki za zeleno prihodnost

V okviru projekta Erasmus+ Z roko v roki vztrajnostno širimo obzorja oziroma krajše Zeleni SIjAj so na gimnaziji Biotehniškega centra Naklo (BCN) pretekli teden gostili dijake in učitelje iz Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence iz Celovca in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta.

Naklo – Gre za dvoletni projekt, ki se je začel novembra lani in poteka v sodelovanju z omenjenima zamejskima šolama. Dijaki spoznavajo cilje Organizacije združenih narodov iz Agende 2030 za trajnostni razvoj, pri čemer poseben poudarek namenjajo ozaveščanju dijakov za blaženje podnebnih sprememb, je pojasnila koordinatorica projekta na BCN Bernarda Božnar. V sklopu projekta so minuli teden izvedli tudi prvo mobilnost.

Agenda 2030 vsebuje 17 ciljev, v okviru projekta Zeleni SIjAj jih bodo podrobneje spoznali šest: zdravje in dobro počutje, čista pitna voda, trajnostna mesta in skupnosti, podnebne spremembe ter življenje v vodi in na kopnem. Te vsebine so po besedah Bernarde Božnar vključevali že pri rednem pouku, pretekli teden pa so se se jim posvetili še na dnevih dejavnosti. Dijak drugega letnika gimnazije BCN Nejc Skumavec nam je zatrdil, da je bilo ves teden zelo zanimivo. »Pomembno si je prizadevati za zeleno prihodnost, saj bomo morali še naprej živeti v tem svetu, kjer bo treba marsikaj popraviti.« Sam prihodnost vidi predvsem v nuklearni energiji. Mateja Tavčarja iz Znanstvenega liceja France Prešeren je najbolj navdušilo predavanje ribiča ob reki, ki jim je natančneje predstavil problematiko podnebnih sprememb, ki vplivajo na življenje v reki, saj je rib vse manj. Kot enkratno doživetje je sodelovanje v projektu označil tudi dijak celovške gimnazije Borja Razinger. »Med drugim smo poudarili načine, kako lahko vsak posameznik pomaga naravi.« Tako so se med drugim odločili, da ne bodo več pili vode v plastenkah, ampak so vsem razdelili stekleničke, v katere si lahko natočijo vodo iz pipe. »Dobra pobuda se mi zdi tudi, da vsaj dva dni v tednu ne bomo jedli mesa, ker ga jaz že tako ne jem.«

Dijaki so pretekli teden tudi čistili obrežje reke ter obiskali Center trajnostne mobilnosti in ustanove v Kranju, ki delujejo v sklopu Fundacije Vincenca Drakslerja. »Dijaki so spoznali, da lahko predmete ponovno oživimo in tudi na ta način dosežemo zastavljene cilje v projektu,« je poudarila Bernarda Božnar. Ravnateljica Andreja Ahčin je ob tem dodala, da so s tem projektom še okrepili dolgoletno partnerstvo z ostalima sodelujočima šolama. Veseli jo, da so se tokrat posvetili vprašanju, kaj lahko vsak stori, da bo prihodnost bolj »zelena«.