Ekipa arhitektov iz biroja a2o2 arhitekti / Foto: Gorazd Kavčič

Na ogled natečajne rešitve za park

Mestna občina Kranj namerava do jeseni ob Prešernovem gaju urediti Park slovenskih himn. Na lokaciji novega parka predstavljajo zmagovalno in druge rešitve, prispele na javni natečaj.

Kranj – Na lokaciji bodočega Parka slovenske himne v Kranju so v sredo odprli razstavo petnajstih arhitekturnih rešitev za ureditev parka, prispele na javni natečaj, ki ga je Mestna občina Kranj januarja razpisala v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Park, ki bo posvečen državni himni Zdravljici in nekdanji narodni himni, zdaj himni Slovenske vojske Naprej zastave slave, z njim pa želijo počastiti tudi oba avtorja besedil himn Franceta Prešerna in Simona Jenka, ki sta pokopana v sosednjem Prešernovem gaju, bodo po napovedih župana Matjaža Rakovca uredili do jeseni.

Rakovec se je ob tej priložnosti zahvalil tudi župniku Andreju Nagliču oziroma Župniji Kranj, ki je odstopila zemljišče za ureditev parka, predsedniku republike Borutu Pahorju za častno pokroviteljstvo in ministru za obrambo Mateju Toninu za sodelovanje pri projektu. Kot je poudaril, je njihova želja, da bo nov park »edinstveni prostor za počastitev slovenskih himn, obenem pa bo prikazoval njun zgodovinski razvoj ter tako predstavljal vse pomembne mejnike in ljudi, ki so prispevali svoj ustvarjalni delež«.

Minister Tonin je poudaril, da nas simboli države, kar je tudi himna, povezujejo in nas delajo kot narod. »Ta park bo omogočil, da se tem pomembnim simbolom tudi poklonimo ob različnih državnih praznikih,« je povedal arhitekt Andraž Keršič iz biroja a2o2 arhitekti, kjer so pripravili zmagovalno rešitev, je pojasnil, da so si novi park zamislili kot odprto zeleno površino, ki je antipol sosednjemu Prešernovemu gaju, ograjenemu z zidom. Medtem ko je gaj prostor spomina, bo novi park odprt in namenjen prostočasnim aktivnostim ter izvedbi protokolarnih dogodkov, je dodal in razložil, da bo privzdignjena ploščad za polaganje venca v novem parku višinsko usklajena z notranjim parkom v Prešernovem gaju, tako da bo s te točke možno videti nagrobna spomenika Franceta Prešerna in Simona Jenka.

»Morda bo na prvi pogled ta natečajna rešitev pustila pri vas vtis neke zadržanosti, ampak če se boste vanjo poglobili, boste videli, da je polna ustvarjalnega naboja in simbolike,« pa je dejala dr. Andreja Zapušek Černe, predsednica ocenjevalne komisije pri ZAPS.