Domovanja za koristne žuželke

Na Ljudski univerzi (LU) Škofja Loka so v sklopu projekta Vseživljenjsko varovanje narave med drugim pripravili delavnice izdelave »žužkohotelov« oziroma domovanj za žuželke, s katerimi lahko na naraven način poskrbimo za ravnovesje na vrtu – privabljajo namreč koristne opraševalce, ki se prehranjujejo z ličinkami škodljivih insektov.

Izdelave hotelov za žuželke iz manj kakovostnega lesa so se minuli torek lotili tudi v prostorih mizarstva Vladimirja Oblaka v Žireh. Zbralo se je trinajst udeležencev, med njimi pet otrok. Skupaj je nastalo osem ličnih hišic, ki bodo služile kot domovanja za koristne žuželke na domačih vrtovih. Gnezdišča za človeku koristne opraševalce in uničevalce manjših škodljivih insektov je sicer na vrtovih v zadnjih letih opaziti vse pogosteje, tudi zaradi zavedanja, da imajo koristne žuželke, kot so čebele samotarke, pikapolonice in številne druge, s človekovimi posegi v okolje vedno manj naravnih gnezdišč.

»Na Ljudski univerzi Škofja Loka smo v sklopu projekta Vseživljenjsko varovanje narave želeli prebivalcem Loškega pogorja približati pomen varovanja okolja in jih spodbuditi k dejanjem, ki bodo botrovala k ohranjanju naše narave,« je pojasnila Tina Dragovan in dodala, da sta izobraženost in zavedanje lastne moči ljudi pri vplivu na okolje bistvenega pomena, zato z izobraževanjem in konkretnimi akcijami opozarjajo na pomen ponovne uporabe materialov ter učijo iz njih izdelati koristne in naravi prijazne izdelke. Eden takih izdelkov so tudi hoteli za koristne divje opraševalce – žužkohoteli. Na delavnicah, ki jih pripravljajo v vseh štirih občinah na Škofjeloškem, lahko vsak izdela svojega in ga odnese domov, pri čemer vsak dobi tudi škatlo semen medovitih rastlin, ki posajene na vrtu še dodatno privabljajo koristne žuželke, je na delavnici v Žireh razložil Jaka Šubic iz LU Škofja Loka. S porastom kmetijstva, vrtnarstva in širjenjem bivalnih prostorov smo namreč po besedah Tine Dragovan uničili mnoge življenjske prostore različnih bitij. Najmanjšim in obenem zelo pomembnim živalim – žuželkam – lahko pomagamo prav s postavitvijo žužkohotela, s katerim privabljamo drobne živalice, ki skrbijo za opraševanje rastlin in se prehranjujejo z ličinkami škodljivih insektov. »Preden se lotimo izdelave, moramo premisliti, katere žuželke želimo privabiti. Hotele namreč lahko izdelamo tako, da so privlačni za več vrst ali pa samo za določene. Najpogosteje si v hotelih na vrtu ali sadovnjaku poiščejo bivališče čebele samotarke, čmrlji, pikapolonice, strigalice in tenčičarice.« Žužkohotel je po njenih besedah najbolje izdelati iz naravnih materialov, kar žuželke najbolj pritegne. »Uporabimo lahko slamo, veje, trsje, koščke lesa in opeke. Priporočljivo je, da les prebarvamo samo z barvami na vodni osnovi oziroma ga sploh ne prebarvamo. Na koncu pa ga je treba zaščititi tudi z mrežo, da ne bo postal samopostrežna restavracija za ptice.«

V delavnici Vladimirja Oblaka so kot polnilo za bivališča za žuželke uporabili najrazličnejše naravne materiale, od opek do storžev, slame, trsja in bambusa. Ogrodje za žužkohotele je pripravil mizar Simon Drlink, delo pa je potekalo pod budnim očesom njegovega očeta Mirana Drlinka. Udeleženka Brigita Erznožnik nam je zaupala, da je že dlje časa razmišljala o nakupu žužkohotela, a je zdaj izkoristila priložnost, da ga izdela sama. Tako se je odločila tudi Neva Šink, ki je priznala, da zelo rada ustvarja, zato je pač združila prijetno s koristnim. »Imam velik vrt in mi bo prišel prav.« Pridno so vihteli kladivo tudi najmlajši, pri čemer je David Šparovec pojasnil, da se je dela z lesom naučil pri krožku v šoli. Čisto svoj žužkohotel si je izdelal tudi Žiga Zajc. »V načrtu sem imela sicer izdelavo hišice za svoj vrt, a ker vem, da ima Žiga rad take stvari, sem ga povabila zraven,« je pojasnila njegova teta Ana Kopač, ki je bila navdušena nad nečakovo zavzetostjo in ni zato prav nič obžalovala, da je sama ostala brez hišice za žuželke.