Kulturni doživljajski park
Zavod za kulturo Bled na območju širšega grajskega prostora ureja objekte, ki bodo po besedah direktorja Matjaža Završnika skupaj z gradom in okolico predstavljali kulturni doživljajski park.
Bled – Prvi objekt, katerega gradnja že poteka pod blejskim gradom na prostoru nekdanje grajske pristave, je muzej sodobne umetnosti, kjer bodo na ogled dela iz zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo tudi dela sodobnih umetnikov, zlasti slovenskega slikarja Zorana Mušiča in nemškega kiparja ter slikarja Anselma Kieferja. Investitor objekta, ki ga je projektiral angleški arhitekt David Chipperfield, je podjetje Artarhiv. Zgrajen naj bi bil do konca prihodnjega leta in odprt spomladi 2024. Hkrati naj bi bil na mestu nekdanjih servisnih delavnic pred pristavo zgrajen tudi arheološki muzej, v katerem bodo najpomembnejše izkopanine in odkritja iz okolice Blejskega gradu. »Z Narodnim muzejem Slovenije, ki je zadolžen za muzejsko zbirko na Blejskem gradu, se dogovarjamo, da bi zgodovino blejskega območja prikazala po časovnih obdobjih v muzejih,« je dejal Završnik.
V arheološkem muzeju bi tako predstavili obdobje do prve omembe Bleda leta 1004. Obdobje do prihoda Arnolda Riklija in razvoj turizma bi umestili na grad. Prav tako pa bi bil Rikliju namenjen muzej turizma, ki ga nameravajo urediti v prostorih nekdanje blejske knjižnice in bi svoja vrata lahko odprl že prihodnje leto. V te prostore bodo umestili tudi galerijo akademske slikarske Melite Vovk. »Z muzejem turizma želimo na razumljiv način predstaviti najpomembnejše mejnike v razvoju turizma na Bledu,« je poudaril Završnik.
Ureditev si obeta tudi Mrakova domačija, ki naj bi zaživela kot etnološki muzej s spremljajočimi prostori in muzejsko sobo slovenskega kiparja Slavka Oblaka, ki živi v Nemčiji in je rodbinsko povezan z Mrakovo domačijo. Realizacija projekta, ki so ga aprila prijavili na razpis ministrstva za kulturo, naj bi stala 1,3 milijona evrov. »Če bomo na razpisu uspešni, je začetek del predviden konec leta 2023 in zaključek poleti 2024. Če sredstev ne bomo dobili, bo realizacija odvisna od obiska Blejskega gradu,« je pojasnil Završnik. Obisk gradu je sicer v času epidemije covida-19 upadel. Lani so do konca junija zabeležili le 12 tisoč obiskovalcev, letos do začetka maja že 45 tisoč, kar je sicer neprimerljivo z rekordnim letom 2019, ko je bilo toliko obiskovalcev že do polovice februarja, skupno pa kar 583 tisoč.
»Objekte, ki smo jih v preteklih 15 letih prenovili ali jih še bomo, bo treba napolniti z vsebino, zato se bomo morali tudi kadrovsko okrepiti in razmišljati tudi o vsebinah objektov, ki bodo dovolj zanimive, da bodo pritegnile obiskovalce,« je še poudaril Završnik, ki meni, da bi razširjena ponudba kulture na Bledu lahko pozitivno vplivala na podaljšanje bivanja turistov.