Ob desetletnici ponovnega odprtja dvorca je župan Milan Čadež predstavil pretekla vlaganja in načrte za prihodnost.

Na Visokem pišejo novo zgodovino dvorca

Dvorec Visoko, ki je dolga leta klavrno propadal, so pred desetimi leti začeli ponovno oživljati. Ob obletnici ponovnega odprtja dvorca je župan Milan Čadež predstavil doslej opravljeno delo in tudi načrte za prihodnost.

Ta čas urejajo še sosednje gospodarsko poslopje, za kar so pridobili sredstva ministrstva v višini slabih 200 tisoč evrov, še približno toliko sredstev bodo primaknili tudi sami. V prihodnje naj bi tu v sodelovanju z medicinskim centrom Medicor zaživel rehabilitacijski center za bolnike po operaciji srca in ožilja.

Visoko – Po letih propadanja se je namreč leta 2012 začela po majhnih korakih pisati nova zgodovina dvorca oziroma, kot pravi župan, njegova »visoška kronika«. Tega leta so namreč po približno treh desetletjih, ko je dvorec sameval, ponovno odprli njegova vrata in v dogovoru z gostincem z Vidma zagotovili gostinsko ponudbo. V naslednjih desetih letih so v obnovo dvorca skupaj vložili 1,7 milijona evrov, leta 2018 pa je upravljanje obeh objektov in opreme Dvorca Visoko prevzel javni zavod Poljanska dolina, je spomnil župan, ki je opozoril še na nekatere pomembne prelomnice, ki so pripeljale do ponovne oživitve dvorca in razvoja novih vsebin v njem.

Kot ključen moment v procesu obnove dvorca je poudaril odkup deležev preostalih treh občin na Škofjeloškem, ki so bile manjšinske lastnice dvorca, da je bilo lažje sprejemati odločitve, ki jih je potrjeval občinski svet. Prenova je potekala pod budnim očesom pristojnih z ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Jeseni 2017 je vlada ambient Visoške in Debeljakove domačije na Visokem s spomenikom pisatelju Ivanu Tavčarju in Tavčarjevo grobnico z odlokom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. To je bilo zame in za sodelavce veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje delo,« je pojasnil župan. Danes Dvorec Visoko s kavarno in urejenimi prostori z razstavami daje pomemben pečat Poljanski dolini, še poudarja in dodaja, da so tako energijo kot sredstva v preteklih letih vlagali premišljeno, po kratkih, ampak zanesljivih korakih. Ta čas urejajo še sosednje gospodarsko poslopje, za kar so pridobili sredstva ministrstva v višini slabih 200 tisoč evrov, še približno toliko sredstev bodo primaknili tudi sami. V prihodnje naj bi tu v sodelovanju z medicinskim centrom Medicor zaživel rehabilitacijski center za bolnike po operaciji srca in ožilja. »Za vračanje življenja na dvorec pa je izredno pomemben tudi lastni dostop, zato načrtujemo tudi postavitev mostu na mestu, kjer je nekoč že bil.«

Po besedah Tomaža Trobiša, direktorja Zavoda Poljanska dolina, ki upravlja dvorec, so v zadnjih dveh letih s številnimi dogodki poskrbeli, da je dvorec postal središče dogajanja v občini. Lani so sami in tudi v sodelovanju z drugimi izvajalci pripravili več kot sto dogodkov, v zadnjem obdobju obujajo tudi kulinarično tradicijo dvorca. Ob tem se je direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec vrnila v svoja študentska leta, ko so kot študenti na dvorcu pripravljali novinarske konference in se pridušali, zakaj se nič ne naredi, da bi dvorec odprli za javnost. »A si nisem predstavljala, da bo to tako zahtevna naloga. Šele 20 let kasneje smo konsolidirali lastništvo in nato se je po majhnih korakih začela obnova.« Kot je poudarila, pa samo z obnovo zidov ni narejenega še nič, zato jo veseli, da se je začelo tudi vsebinsko oživljanje dvorca. »Veselim se tega, kaj vse bomo še ponudili obiskovalcem.«