Ena osrednjih tem letošnjih Ažmanovih dnevov je bila, kako ravnati, ko gre v zdravstvu kaj narobe. / Foto: Tina Dokl

Ko gre v zdravstvu kaj narobe ...

Minuli konec tedna so v Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku potekali triindvajseti Ažmanovi dnevi – simpozij urgentne, gorske in družinske medicine v organizaciji Osnovnega zdravstva Gorenjske, Zdravstvenega doma Tržič in Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.

Gozd - Martuljek – Dvodnevni simpozij, ki je namenjen zdravnikom, zdravstvenikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, je letos gostil približno 25 priznanih predavateljev in inštruktorje praktičnih delavnic. Ena osrednjih tem je bila, kako ravnati, ko gre v zdravstvu kaj narobe. Svoje poglede na napake v zdravstvu so predstavili različni strokovnjaki, od sodnice in mediatorke, sodnega izvedenca in novinarja do pacienta, direktorja zdravstvenega doma in direktorja bolnišnice. »Napake v zdravstvu lahko nastanejo zaradi različnih razlogov, tudi kot posledica preutrujenosti in izgorelosti zdravstvenih delavcev ali zaradi pomanjkljivosti v procesih dela. Pri tem je pomembno, kako se s temi napakami spopadamo, kakšen pristop uberemo in kako reagiramo v javnosti, s svojci in med seboj, predvsem pa, da skušamo podobne napake v prihodnje preprečiti,« je dejal vodja simpozija Iztok Tomazin, direktor ZD Tržič, zdravnik Gorske reševalne zveze in Helikopterske nujne medicinske pomoči. Ob tem je Matjaž Žura, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske, poudaril, da sta trenutno ključna problema v zdravstvu pomanjkanje kadra in preobremenjenost obstoječega kadra.

Na simpoziju so obravnavali tudi t. i. zamolčane teme, kot so žvižgači in opozarjanje na napake v zdravstvu, uvedba supervizije in skrb za zdravje v kolektivu. Predstavili so sodobne terapevtske pristope na terenu s poudarkom na oskrbi hudo poškodovanih bolnikov in teme, povezane s tekočinsko terapijo. V sklopu terenskega dela so prikazali helikoptersko reševanje v sodelovanju z ekipo nujne medicinske pomoči z reševalnim vozilom in delavnice na temo najzahtevnejših postopkov iz urgentne medicine. »Glavni namen Ažmanovi dnevov je poleg strokovnega izobraževanja in praktičnega dela tudi izmenjava izkušenj ter obravnava mehkih tem, kot je spopadanje s stresom in krepitev kakovosti v kolektivih,« je dodal Tomazin.