Družinska medicina je kot temelj hiše, trdna mora biti

Področje družinske medicine je tako pomembno, kot so temelji hiše. Če temelji niso dobro postavljeni, je težko kvalitetno graditi naprej. Pomanjkanje družinskih zdravnikov ni zgodba od včeraj. V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj denimo se je v zadnjem obdobju znova pokazalo, kako velika težava lahko nastane, če se zgodita dve nepredvideni upokojitvi, novih zdravnikov pa ne dobijo. »Vsi naši družinski zdravniki, ki imajo veliko število opredeljenih pacientov, so zelo obremenjeni, delajo deset in več ur, da jim sploh uspe vse urediti; od ambulante, pregledovanja izvidov, odgovarjanja na e-pošto in neodgovorjene klice do hišnih obiskov. Nočemo, da bi bili tudi mlajši zdravniki tako zgarani. Želimo si, da bi se lahko normalno posvetili pacientu in bi lahko delali kakovostno v korist pacientov,« je odločna direktorica ZD Kranj Lili Gantar Žura.

V ZD Kranj so uvedli t. i. nadomestno ambulanto za paciente. Dvakrat na teden je namenjena njihovim pacientom, ki so zaradi upokojitev ostali brez zdravnika, in mladostnikom, ki zaradi polnoletnosti ne morejo ostati pri pediatru. Izbira osebnega zdravnika oz. novi vpisi v tem primeru niso možni, na voljo pa so vse zdravstvene storitve, kot bi jih imeli pri svojem izbranem osebnem zdravniku, splošnem ali pri pediatru. V ambulanti delujejo njihovi zdravniki.

Rešitve »iz rokava« ni, dokler pri mladih zdravnikih ni večjega zanimanja za specializacijo družinske medicine. Leta 2018 jih je specializacijo vpisalo 26, leta 2021 že 56. Trend je pravi, je prepričan minister za zdravje v odhajanju Janez Poklukar, ki v intervjuju v tej številki Gorenjskega glasa pojasnjuje izvedene ukrepe na področju družinske medicine. Rezultati ne pridejo čez noč, vidni pa bodo, tako zagotavlja Poklukar, čez nekaj let.

Pred epidemijo sem imela pogovor s hrvaškim zdravnikom splošne medicine, ki je delal v javnem zdravstvu tudi na Gorenjskem in ga je ta poklic izpopolnjeval kot človeka. Takrat je poudaril: »Družinska medicina ni druga liga. Zdravnik družinske medicine bi moral rešiti sedemdeset odstotkov primerov, a so zdravniki preobremenjeni in niti niso cenjeni, kot bi morali biti.« In kaj je še poudaril? »Pomemben je pogovor, pacient mora imeti občutek, da si ga kot zdravnik zares slišal. Računalnik je vse večji problem, ker več časa porabiš zanj kot za pacienta. A dobra anamneza, ki vključuje pogovor, je polovica diagnoze. Poleg tega so me profesorji naučili, da se pregled začne že pri vratih, skozi katera stopi bolnik.« Prav res se vse začne pri temeljih ...