Počitnice po želji

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z objavo v uradnem listu pred dnevi ugodilo pobudi lokalne skupnosti in smučarske zveze po spremembi datuma zimskih šolskih počitnic v prihodnjem šolskem letu. Namesto konec februarja, kot je običajno, so jih premaknili na konec januarja in začetek februarja. Tega so se pobudniki seveda zelo razveselili, nekoliko oziroma precej manj navdušenja so pokazali šolniki.

Šolski sistem pač ni samopostrežna, kjer si vsak vzame, kar mu ustreza. Tudi počitnice po želji, kot da so namenjene zgolj temu, da gredo otroci smučat. Tokrat so si premika zaželeli zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju med 21. februarjem in 5. marcem v Planici, naslednjič bo mogoče razlog lahko tudi tako banalen, kot je recimo, da sneg zadnja leta prezgodaj skopni ter so učenci in dijaki zato prikrajšani za užitke na snegu. Ob tem seveda zanemarimo, da tistih, ki si lahko privoščijo smučarske počitnice, že zdaj najbrž ni prav veliko, ob draginji, ki nam jo napovedujejo, jih bo najbrž še manj. Pa bodo učenci prihodnje leto kljub temu v januarju kar dvakrat na počitnicah, potem pa bo sledilo precej dolgo obdobje do prvomajskih počitnic. In kot opozarjajo strokovnjaki, je pri vsem tem problematično predvsem to, da odločitve niso sprejeli zaradi koristi otrok, ampak drugih interesov, v tem primeru gospodarskih. Turistični delavci so si namreč tako zagotovili polne kapacitete tudi ves februar.

Po dveh letih epidemije, ko so se spremembe v šolstvu dogajale praktično čez noč in ravnatelji včasih še v petek niso vedeli, kako (in če sploh) bodo učenci prišli k pouku naslednji ponedeljek, bi bilo nujno, da se v šolstvu vendarle zagotovi neka stabilnost, da bi lahko nadoknadili zamujeno, pokrpali luknje v znanju in se znova posvetili svojemu osnovnemu poslanstvu – izobraževanju. A tako kot zadnji dve leti ni bilo pravega posluha za mnenje učiteljev in stroke s področja izobraževanja, so tudi tokrat prevladali povsem drugi interesi, ne interesi otrok. Najbolj žalostno pri vsem pa je, da se tudi tokrat, kot je bila navada minuli dve leti, s šolniki o tej spremembi sploh niso pogovarjali, le seznanili so jih z odločitvijo. Zato bi vsaj nova vlada mogoče lahko prisluhnila šolnikom, naj ministrstvo vendarle prevzame kdo iz stroke, ki bo poznal šolski sistem in vedel, kako deluje. In bodo tako sistemu, ki pomembno vpliva na našo prihodnost, saj ni vseeno, kakšne generacije tudi prihodnjih voditeljev bomo izobrazili, vendarle dali težo, ki si jo zasluži. Ker ta čas je več kot očitno, da šolski sistem v primerjavi z drugimi dejavnostmi prav gotovo ni prioriteta.