Predstavniki organizacije združenja borcev za vrednote NOB Radovljica s predsednico Danijelo Mandeljc in slavnostni govornik dr. Martin Premk so položili venec k spomeniku talcem v Begunjah.

Zaznamovali obletnico osvoboditve zapora

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica je ob krajevnem prazniku v Begunjah organiziralo slovesnost v spomin na osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov.

Begunje – Četrtega maja leta 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel gestapovske zapore v tamkajšnji graščini Katzenstein in osvobodil 632 jetnikov; v štirih letih druge svetovne vojne je šlo skozi zapor skoraj 11.500 zapornikov, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja, 849 talcev je bilo ubitih.

»Da je Kokrški odred maja 1945 osvobodil kaznilnico, je zelo znano dejstvo, manj znano dejstvo pa je, da je bila begunjska kaznilnica prvi večji cilj napada, ki naj bi ga izvedli partizani leta 1941. Cilj se ni posrečil: Storžiški bataljon je bil izdan in razbit, Cankarjev bataljon ni mogel priti do Begunj. Trajalo je še štiri leta nasilja, smrti in trpljenja, da je bila kaznilnica osvobojena,« je v svojem nagovoru na slovesnosti opozoril slavnostni govornik zgodovinar dr. Martin Premk.

»Partizanska vojska je skupaj z zavezniškimi vojskami sama osvobodila Slovenijo in končala vojno na strani zavezništva združenih narodov. Upor proti okupatorju je vodila Osvobodilna fronta. In to, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno pri nas, ni bil samo upor proti okupatorju, bilo je celo nekaj več. Kajti v najtemnejših, najtežjih časih za Slovence je OF naredila še več, kot se je od nje pričakovalo. Ne samo, da je ljudi povedla v upor, povedla jih je v boj za nastanek lastne države in oblikovanje lastnega naroda,« je poudaril dr. Premk.

»Malo manj kot sto tisoč Slovencev je umrlo med drugo svetovno vojno na vseh straneh. O svoji zgodovini moramo govoriti z dejstvi, resnično in spoštljivo, kajti samo tako se bomo lahko ozrli v svetlo prihodnost. Ne nazadnje pa smo to dolžni vsem, ki so v tem boju dali svoja življenja, zato, ker spoštujemo njihove vrednote: svobodo, enakost, bratstvo, tovarištvo, dostojno življenje, pravičnost. To so tudi naše vrednote, ki jih moramo ohranjati tudi kot spomin na vse, ki so zanje dali življenja.«