Kozolci, značilna podoba Bohinja

Občina Bohinj je tudi letos objavila razpis, s katerim razdeljuje sredstva za sofinanciranje sušenja krme v kozolcih in branicah. Na ta način kmete spodbuja k ohranjanju tradicionalne podobe podeželja, obenem pa zagotavlja visoko vrednost krme ter posledično mlečnih in mesnih izdelkov.

Tokrat so na razpis prejeli 46 prijav, med tiste, ki izpolnjujejo kriterije, pa bodo v ta namen razdelili 12.500 evrov. Gre za še enega od ukrepov, s katerim v Bohinju povezujejo kmetijstvo in turizem.

»Smo edina občina v Sloveniji, ki sofinancira sušenje sena v kozolcih. Pogled na kozolec, poln trave, ki se suši, je popolnoma drugačen od tistega, pod katerim je spravljena kmetijska mehanizacija in pri katerem se je ohranila le oblika, na pa tudi namembnost. Obenem pa je tudi mleko živali, ki jih krmimo s senom, boljšega okusa, tako da bi morda lahko s subvencijo podprli tudi pridelavo senenega mleka,« pravi župan Bohinja Jože Sodja. Priznava pa, da za privlačnim videzom s senom obloženih kozolcev stoji garaško delo.

Cilj spodbude je tako ohranjanje žive kulturne dediščine v bohinjskem kmetijstvu pri spravilu, »obdvanju« in sušenju sena in na ta način tudi zmanjšanje deleža balirane sveže krme. Naravno posušeno seno in otava ter poleti paša živine po planinah sta namreč tradicionalna načina bohinjske živinoreje, ki ju je, tako so prepričani na Občini Bohinj, vredno ohranjati.

Tradicionalno uporabo kozolcev so sicer v Bohinju začeli subvencionirati pred slabimi desetimi leti, in sicer na pobudo Jožeta Cvetka, takrat občinskega svetnika.

»Že v 19. in 20. stoletju se je tradicija takega kmetovanja odražala tudi v visoki kvaliteti mleka in v izdelavi najboljših mlečnih izdelkov, kot sta maslo in bohinjski sir,« je Cvetek opozoril že takrat. »Sloves odličnega bohinjskega sira, ki so ga prvič naredili že daljnega leta 1873, je segel prav do velike trgovine s siri na Dunaju, ki je bil središče takratne države, in tudi v današnjem času je vredno ohraniti tisto, kar je bilo najboljšega in kar bi bilo škoda izgubiti.«

Cvetek je prepričan, da pri tem ne gre za idealistični poskus ohranitve nečesa, kar bi bilo sicer zapisano propadu. »Gre za modro potezo Občine Bohinj, ki bi z manjšim nadomestilom kmetom, ki imajo s tradicionalnim sušenjem sena več dela, spodbudila zavest, da je to naša dragocena dediščina, ki je ne smemo zapraviti. Rezultat pa se bo pokazal v visoki vrednosti tako pridelane krme, v zdravi živini in v odličnih mesnih in mlečnih izdelkih Bohinja. Čudovita naravna in ohranjena kulturna dediščina pa sta gotovo tudi prvi adut turistične promocije naše občine,« meni Cvetek.