Kako drug do drugega

Mnogo parov tarna nad kakovostjo svoje komunikacije brez obtoževanja, branjenja in da bi še obdržala medsebojni stik. Velik pomen priznajo komunikaciji, morda pa se še vedno premalo govori o škodi v primeru, ko komunikacije ni. Tako niti ne moremo govoriti o prijetnosti komunikacije (ker to večkrat ni), temveč o nujnosti komunikacije. Tudi če ni prijetna, je nujna za srečen ali vsaj zadovoljiv zakonski/partnerski odnos.

Omenili smo že, da morata partnerja najprej prepoznati vzorec prepirov oziroma slabe komunikacije. Lahko tudi zapišemo, da je to njun »hudičev dialog«, ki ju odtujuje in razdvaja. Običajno ima eden od partnerjev grozni strah pred ranljivostjo. Vsaj enega (pogosto pa kar oba) je strah nekaj povedati o sebi. Večkrat so to moški. Zato se tudi večkrat zgodi, da moški nočejo (beri: ne upajo) brati te kolumne. Moški si ne upa spregovoriti o sebi. Kaj takrat lahko stori žena? Poštena, iskrena in odprta beseda bo ustvarila varno vzdušje. Kritika in napad, da je ves čas tiho in nič ne pove o sebi, bo moža le oddaljila od nje. Ostanita pri problemu, ne pri obtoževanju. Na primer: »Dragi moj, kaj bova storila z najstarejšim sinom ... s tvojimi grožnjami z ločitvijo ... z najinimi financami ... z letošnjim dopustom ..., potrebujeva soglasje, želim slišati tvoje mnenje, kaj bo kdo naredil ...« Med pogovorom morata ohranjati medsebojno spoštovanje in upoštevati drugačna pričakovanja. S spoštovanjem – ne z napadom in prepričevanjem, da partner nima prav. Tako bo vsak od vaju dobil občutek, da je viden, slišan in razumljen. Povejte, kaj lahko mož naredi, da bi se vaša želja uresničila. In povejte, kaj bo pri tem storila žena. Ne očitajta si, česa kdo ni naredil, temveč kaj bo kdo naredil za uresničitev želje drugega. V pogovorih se osredotočimo na dejstva in na temo pogovora, ne domnevajmo, kaj drugi misli (pogosto še on ni prišel do svojih misli). Ne reagirajmo na osnovi svojih domnev. To se ne konča dobro. Rajši vprašajmo, kaj partner misli. Kakšen je njegov predlog? Kako pa bi on ukrepal?

Za pomembne dogodke si vzamemo čas. Skupaj načrtujemo finance, vnaprej načrtujemo dopust, razglabljajmo o hišnih delih (celo o sosedih) ... na podoben način moramo dati na seznam opravil tudi čas za pogovor. Ob enajstih zvečer ni najbolj optimalno. Pogovor bo tudi lažji, če bo mož vedel, da žena ve, da jo ima rad. In sprejeti moramo moško dejstvo, da je samorazkrivanje moškega naporno, težko, včasih kar srhljivo. Zato: »Draga moja ženska – bodi potrpežljiva z menoj. Ne sili preveč vame. Daj mi čas! Danes ti še ne morem govoriti o svojem ponižanju!« In zato: »Dragi moj moški – od pogovora o sebi in o nama še nihče ni umrl. Le zberi pogum. Ne bodi reva in ne pobegni iz sobe! Bodi junak in preberi tole kolumno!«