Hiše so velike okrog sedemdeset kvadratnih metrov, zasnovalo jih je slovensko podjetje Artlinia, proizvajali jih bodo v tujini, zunanjost pa bodo prilagodili tudi tipu pokrajine, kjer bodo stale. / Foto: arhiv instituta Back To The Village

Hiše za petdeset tisoč evrov

V dveh slovenskih občinah, Ajdovščini in Lendavi, bodo v kratkem začeli graditi naselje nizkocenovnih hiš za mlade in mlade družine. Kakšno pa je zanimanje med gorenjskimi občinami?

Po besedah Ernesta Škrjanca bodo projekt najprej izpeljali v občinah, kjer imajo že pripravljena zemljišča za gradnjo.

Kranj – Hiša za mlade družine se imenuje projekt inštituta Back To The Village, v sklopu katerega bi mladi in mlade družine lahko prišli do hiše za petdeset tisoč evrov. Prvi naselji s skupaj petnajstimi montažnimi hišami v velikosti od 70 do 75 kvadratnih metrov bosta zrasli v Ajdovščini in Lendavi, kjer so skupaj z občinama že zaprosili za gradbeno dovoljenje. Po besedah direktorja inštituta Ernesta Škrjanca bi v Ajdovščini, kjer so naleteli na izjemno sodelovanje občine in župana, prve hiše lahko začeli postavljati že v dveh mesecih.

Po njegovih besedah je stanovanje eden od osnovnih pogojev, da mlad par ustvari družino. »Mladi se spopadajo z visokimi cenami stanovanj in najemnin, lastniki stanovanj jim postavljajo vse ostrejše pogoje za najem, banke pa jim zelo težko dodelijo kredite za nakup nepremičnine. Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 10 tisoč stanovanjskih enot, ta primanjkljaj pa se z leti zgolj povečuje. Novogradnje, ki se pojavljajo na trgu, so za iskalce stanovanj predrage in po funkcionalnosti ne odgovarjajo njihovim potrebam. Predvsem mladi si težko zagotovijo lastno stanovanje, saj nimajo dostopa do posojil in so zato obsojeni na drag najem ali bivanje pri starših,« je navedel.

Cene stanovanj v zadnjih letih rastejo v nebo, obenem v Sloveniji gradijo premalo stanovanj, da bi lahko zadostili potrebam in tako znižali tudi njihovo ceno.

»Naš projekt vsebuje inovativen, neprofitni način pridobitve domovanja za mlade ljudi. Občina uredi ustrezno zemljišče, ki se odstopi za namen reševanja stanovanjske problematike. Z evropskimi sredstvi, donacijami, državnimi razpisi in dobrodelnimi prireditvami plačamo komunalno infrastrukturo,« je pojasnil.

Pogovori potekajo tudi z drugimi občinami, zanimanje za projekt so izrazili tudi na Jesenicah, kjer so ob nedavnem sprejemanju občinskega stanovanjskega programa na občinskem svetu nekateri občinski svetniki dali pobudo občini, naj poišče zemljišče – omenjala se je Hrušica – za gradnjo nizkocenovnih hiš in s tem omogoči mladim domačinom, da rešijo svoj stanovanjski problem in na ta način ostanejo v domači občini.

A župan Blaž Račič je opozoril na nekatere nedorečenosti, predvsem na dejstvo, da komunalno urejenih zemljišč – četudi bi jih Občina Jesenice imela v lasti – na inštitut oziroma kogarkoli drugega ne bi mogli prenesti brezplačno.

Račič je tudi poudaril, da o projektu Hiša za mlade nimajo dovolj podrobnih informacij, da bi lahko ocenili, na kakšen način bo projekt izpeljan, po informacijah, predstavljenih v medijih, pa zadeva ni tako enostavno izvedljiva.

Tudi v inštitutu poudarjajo, da bodo projekt najprej izpeljali v občinah, kjer imajo že pripravljena zemljišča za gradnjo. Vsekakor pa si želijo, da bi v projekt pritegnili čim več slovenskih občin.