Prilagajajo ukrepe

Banka Slovenije je nekoliko sprostila omejitev kreditiranja prebivalstva. Hkrati opozarjajo, da se tveganja za finančno stabilnost povečujejo, zato nekatere ukrepe zaostrujejo.

Ljubljana – Nekdanji viceguverner Primož Dolenc, ki mu je pred nedavnim sicer potekel mandat, in direktorica oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Meta Ahtik sta na sredini novinarski konferenci Banke Slovenije napovedala nekatere spremembe makrobonitetnih ukrepov.

S prvim julijem bodo tako nekoliko razrahljali omejitev kreditiranja prebivalstva, ki jo je Banka Slovenije uvedla novembra 2019. Ta namreč onemogoča le kreditiranje osebam, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od seštevka 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Od 1. julija bodo lahko banke tudi v tem primeru napravile izjemo, a za največ deset odstotkov poslov. Iz omejitev kreditiranja prebivalstva pa bodo izvzete tudi kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom.

Kot je pojasnil Dolenc, so s tem želeli nasloviti nekatere težave bank, ki sicer omejitvam kreditiranja prebivalstva ves čas nasprotujejo. Kot je poudaril Dolenc, gre za relativno majhno število izjem, ki ne bodo omajale stabilnosti bančnega sistema, hkrati pa te sprostitve blažijo z nekaterimi omejitvami, ki jih uvajajo.

Tako s prvim julijem uvajajo tudi znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje iz osemdeset na sedemdeset odstotkov. Sprememba sicer ne bo veljala za kreditojemalce, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Kot je pojasnil Dolenc, v praksi to pomeni, da bodo morali kreditojemalci v primeru nakupa sekundarnih nepremičnin, zagotoviti večji delež lastnih sredstev.

Januarja drugo leto bo v veljavo stopil tudi sektorski blažilnik sistemskih tveganj, s katerim želijo povečati odpornost proti naraščajočim tveganjem, povezanim s kreditiranjem prebivalstva in gibanji na nepremičninskem trgu.

Za ukrepanje se je Banka Slovenije odločila zaradi krepitve tveganj, ki izvirajo predvsem iz vojne v Ukrajini in s tem povezanih dejavnikov. Kot je dejala Meta Ahtik, so se makroekonomska tveganja okrepila, kar pa je vplivalo tudi na dohodkovno in kreditno tveganje. V zadnjem obdobju pa se je pod vplivom rasti stanovanjskih kreditov, ki je februarja že presegla deset odstotkov, okrepilo tudi obrestno tveganje. Velik del novih stanovanjskih kreditov je namreč obrestovanih po fiksnih obrestnih merah, s čimer so na daljši rok omejeni prihodki bank, ki obrestne mere ne morejo spremeniti. Kot je še dejala Ahtikova, so stanovanjske nepremičnine postale precenjene po vseh kazalnikih, nivo precenjenosti pa se giblje med tremi in 13 odstotki.

Kot je povzel Dolenc, bodo z ukrepi zagotovili, da bo imel bančni sektor dovolj kapitala za spoprijemanje s povečanimi tveganji, hkrati pa bodo omejili prenos tveganja z nepremičninskega trga v bančni sistem. V Banki Slovenije sicer ob tem opozarjajo, da bo za celostno ureditev razmer na nepremičninskem trgu potreben sistemski pristop na ravni države. Na ponudbeni ravni namreč Slovenija beleži večdesetletni primanjkljaj stanovanjskih investicij, kar močno vpliva na cene nepremičnin, ki so že precenjene.