Na Občini Tržič že nekaj časa opažajo neenotnosti in zmedo pri poimenovanju starega Ljubelja oziroma prelaza Ljubelj. / Foto: Tina Dokl, arhiv Gorenjskega glasa

Ljubelj ali Stari Ljubelj?

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije je pripravila anketo na temo preimenovanja prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj.

»Ne moremo pa spremeniti dejstva, da se, tako kot jezik, ki je živa stvar, tudi zemljepisna imena, ki so del jezika, skozi prizmo časa lahko tudi spremenijo. To smo zaznali tudi v primerih poimenovanj Ljubelj in S/stari Ljubelj, zato smo se odločili izvesti raziskavo, katere del je spletna anketa.«

Tržič, Ljubljana – Pobudo za preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije prejela s strani Občine Tržič. »Na Občini Tržič že nekaj časa opažamo neenotnosti in zmedo pri poimenovanju starega Ljubelja oziroma prelaza Ljubelj. Tako domačini kot obiskovalci od drugod poznajo kraj, kjer je koča na Ljubelju, kot stari Ljubelj. Uradno poimenovanje, ki je zapisano tudi na zemljevidih, posledično pa ga uporabljamo tudi za promocijo aktivnosti in ponudnikov na tem območju, pa je samo Ljubelj oziroma prelaz Ljubelj. Tudi na avstrijski strani uporabljajo za poimenovanje nekdanjega mejnega prehoda ime Alter Loiblpass. Jasno je, da pred vzpostavitvijo prometa skozi današnji tunel ni bilo potrebe po drugem poimenovanju kot Ljubelj. Ljubelj je bil skozi zgodovino en sam, to je okvirno tam, kjer je danes koča na Ljubelju, ime pa je veljalo tudi za širše območje. Tam, kjer je danes Ljubelj, pa do takrat, ko so interniranci začeli delati tunel, ni bilo nič toliko posebnega, da bi kraj dobil posebno ime. To se spremeni v drugi polovici 20. stol., ko se vsa pomembnost prenese na sedanji Ljubelj, t. i. 'spodnji' ali 'novi'. Primerov, kjer ob starem kraju nastane še novi in prvi dobi predznak stari, najdemo vsepovsod tako pri nas kot širše. In s širšo analizo bi najverjetneje prišli do istega razloga za to: gospodarsko, strateško ... težišče se prenese iz enega na drugega in tisti prvi postane Stari,« so v pobudi napisali na Občini Tržič.

Kot je povedal dr. Matjaž Geršič, predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, komisija pri tovrstnih zadevah ravna skrajno previdno, saj gre pri spremembah zemljepisnih imen lahko za občutljivo tematiko. »Ne moremo pa spremeniti dejstva, da se, tako kot jezik, ki je živa stvar, tudi zemljepisna imena, ki so del jezika, skozi prizmo časa lahko tudi spremenijo. To smo zaznali tudi v primerih poimenovanj Ljubelj in S/stari Ljubelj, zato smo se odločili izvesti raziskavo, katere del je spletna anketa,« je pojasnil Geršič. Ker anketa še poteka, preliminarnih rezultatov zaradi metodoloških pravil še ne morejo podati oziroma jih bodo predvidoma proti koncu julija. »Lahko vam pa povem, da je odziv na anketo zelo dober oziroma nad našimi pričakovanji glede na naše in dosedanje izkušnje. Posebnost te ankete je namreč tudi vprašanje, ki od anketirancev terja georeferenciran zaris poligona oziroma območja, ki bi mu lahko pripisali pokrajinsko ime Ljubelj.« Rezultati ankete bodo poleg arhivskih virov in pogostnosti rabe v jezikovnih korpusih temelj za strokovno študijo, na podlagi katere se bodo člani Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen odločali glede predloga Občine Tržič. »Namen standardizacije zemljepisnih imen je njihova pravopisna ustreznost in nedvoumnost v identifikaciji topografskega objekta v prostoru,« je še pojasnil dr. Geršič. Anketa je dostopna na spletni povezavi: https://arcg.is/18KO9z