Koroške dijakinje z dijakinjami in dijakom strahinjske šole, ki jih čaka majsko izobraževanje na koroških partnerskih šolah, ter z ravnateljico Srednje šole Andrejo Ahčin (prva z leve) in njeno pomočnico Moniko Rant (prva z desne)

Skupna pota čez Karavanke

Desetletje že traja izmenjava dijakov Srednje šole Biotehniškega centra Naklo in šolskih centrov iz Ehrentala pri Celovcu in Litzlhofa pri Špitalu ob Dravi iz Koroške.

Na skupnih poteh je naslov projekta, ki so ga pred dobrimi desetimi leti začeli Srednja šola Biotehniškega centra Naklo z Strahinja in koroška kmetijska izobraževalna šolska centra iz Ehrentala pri Celovcu in Litzlhofa pri Špitalu ob Dravi. Zaradi tega projekta je dobra stotnija mladih pogledala tako na severno kot na južno stran Karavank, spoznala načine izobraževanja na vsebinsko podobnih šolah, utrjevala in spoznavala jezik soseda ter tkala prijateljstva, ki lahko ostajajo trajna in prerastejo v zasebna in poklicna sodelovanja. V vseh sodelujočih šolah, ki so pred podpisom novega ciklusa sodelovanja, poudarjajo, da je začetnih dvomov in nezaupanja do takšnega sodelovanja vedno manj in da pot na to ali ono stran Karavank ni več »korak v neznano«.

V petek, 22. aprila, so se v Biotehniškem centru v Strahinju poslovili od štirih dijakinj Šolskega centra v Ehrentalu: Emelie Jaritz iz Rožeka (Rossegg) v Rožu, Sandre Verdin iz Žrelca (Ebental) pri Celovcu, Hanne Kuschnig iz okolice Velkovca (Voelkermarkt) in Petre Angermann iz severnega dela Koroške. Po običaju so v spominsko knjigo vpisale nekaj svojih vtisov in prejele listine o udeležbi, ki sta jim jih izročili ravnateljica Srednje šole Andreja Ahčin in njena pomočnica Monika Rant. Dekleta so, za razliko od svojih matičnih šol, kjer imajo internatski način šolanja, stanovali pri Taji Lesjak v Srednji vasi pri Poljanah in pri Jerci Tehovnik na Brezjah pri Dobrovi v občini Polhov Gradec. In kaj jim bo od štiridnevnega bivanja v Sloveniji najbolj ostalo v spominu? Obisk Kranja in Bleda, vzdušje in delo na večji šoli, kot je njihova na Koroškem, spoznavanje slovenščine, bivanje pri družinah, še posebej pri večji, priprava in pokušnja domačih jedi, vožnja traktorja, seveda s spremstvom, in nasploh lepa narava, še posebej gozdovi. Petra se je tokrat naučila nekaj slovenskih besed, Hanna in Emelie pa sta se s slovenščino srečali že doma pri starih starših.

Naslednji korak pri Skupnih poteh treh šol bo narejen v ponedeljek, 9. maja, ko bodo v Ehrentalu pri Celovcu podpisali listino o podaljšanju sodelovanja in ob tej priložnosti peljali na Koroško devet dijakinj in dijakov strahinjske šole, ki se bodo izobraževali na pobratenih šolah v Ehrentalu in Litzlhofu.