V visokogorju je še sneg, zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora. / Foto: Manca Ogrin (PZS)

V dolini pomlad, a v gorah še sneg

Tako opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije, kjer vabijo v nižje ležeče planinske koče, ki so svoja vrata povečini že odprle. Razmere v visokogorju pa bodo zimske še nekaj časa, saj je te dni zapadlo tudi nekaj novega snega.

Kranj – V hribovit in gričevnat svet se je povečini iz doline že preselila pomlad, visokogorje in osojna pobočja pa še vedno prekriva sneg, zato višje ležeče planinske koče ostajajo zaprte do poletja; v tem obdobju tako lahko obiščemo le nižje ležeče, pa še to so nekatere odprte le ob koncih tedna.

»Letošnja sprememba so nekoliko povišane najvišje priporočene cene prenočitev in osnovne oskrbe v planinskih kočah. Vzrok je v močnem povečanju cen surovin, materialov in storitev v zadnjem času, kar posledično predstavlja višje stroške oskrbovanja planinskih koč,« pojasnjuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar. Več o cenah in popustih je objavljeno na spletni strani PZS. V nekaterih planinskih kočah, ki so bile uspešne na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za energetsko in snovno sanacijo, bodo letos potekala tudi obnovitvena dela, zato bodo marsikje ponudbo morali prilagoditi.

Zaradi lepih dni, ki nas vabijo v naravo, na PZS znova opozarjajo, da se je na gore treba posebej pripraviti. »Gore so večinoma še vedno pokrite s snegom, nekaj je tudi novozapadlega. Zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado – in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost,« poudarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in opozarja na nevarnost krajših snežišč, ki so ostala od zime: »V večini primerov gre za nekaj metrov zbitega, pomrznjenega snega. Če je to nekje na ravnem, ni težav, te nastanejo, ko je takšno snežišče na strmem pobočju, čez katero poteka planinska pot. V mislih imamo samo nekaj metrov snežne zaplate. Takšno snežišče lahko prečimo le s primerno opremo (cepin, dereze) in znanjem, sicer je lahko zelo nevarno in se po navadi konča s hudimi poškodbami ali smrtjo, ko človek pade čez skalni skok. Kaj narediti, če pridemo do takšnega predela in nimamo opreme in znanja? Čisto preprosto – obrnemo se. Gora nas bo počakala in se bomo nanjo lahko povzpeli drugič.«