Otroci Vrtca Antona Medveda so predsedniku Borutu Pahorju pripravili zanimiv program.

Hrana ne sme biti odpadek

Z ozaveščanjem o pomenu hrane je treba začeti v otroških letih, na kar so ob dnevu brez zavržene hrane opozorili tudi v kamniškem Vrtcu Antona Medveda.

Podatki kažejo, da se količine zavržene hrane povečujejo, opozarja nacionalni koordinator programa Ekošole Gregor Cerar.

Kamnik – Vse preveč hrane konča v smeteh, kar predstavlja enega pomembnejših sodobnih izzivov, pri katerem svoj del odgovornosti nosimo tudi posamezniki. Več kot polovico je namreč zavržemo prav v gospodinjstvih. Na težavo so tokrat že drugič opozorili z dnevom brez zavržene hrane, ki ga zaznamujemo 24. aprila in je nastal na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola, ki so se jim pridružili tudi Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM in ministrstvo za okolje in prostor.

Glavnina aktivnosti je že v petek potekala po izobraževalnih ustanovah v Sloveniji, med drugim tudi v enoti Rožle kamniškega Vrtca Antona Medveda, ki ga je kot častni pokrovitelj dneva brez zavržene hrane obiskal predsednik republike Borut Pahor. Otroci so mu pokazali, kako s hrano ravnajo v vrtcu, in ga povabili na ogled razstave Bilo je nekoč na deželi, ki so jo pripravili prav za to priložnost. Delo vrtca so prikazali tudi v promocijskem filmu in glasilu Antonček, dogajanje pa so popestrili s plesom in petjem. »Hvala, da ste me tako veliko naučili o tem, da moramo s hrano pazljivo ravnati in paziti, da je ne mečemo stran, da kupimo le tisto, kar res potrebujemo, in da čim več hrane tudi sami pridelamo,« se je otrokom Vrtca Antona Medveda zahvalil predsednik Pahor, ki je vrtec obiskal v družbi predstavnice podjetja Lidl Lilijane Remich in koordinatorja programa Ekošola Gregorja Cerarja.

Otroci in vzgojitelji kamniškega vrtca sicer že vrsto let sodelujejo tudi v projektu Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija in v okviru katerega je tudi nastal dan brez zavržene hrane. Kot nam je povedala vzgojiteljica Helena Virant, imajo takšne akcije velik vzgojni učinek na najmlajše, saj lahko spremljajo pot hrane od gojenja rastlin na vrtu do krožnika. »Takšne aktivnosti imajo velik pomen pri vzgoji otrok, ki imajo zaradi tega bolj spoštljiv odnos do hrane. Opažamo, da skoraj ni kruha, ki bi po obroku ostal, če pa že kakšen kos, pa ga porabimo za pripravo drobtin.« S takšnimi in podobnimi aktivnostmi tako že najmlajše ozaveščajo, da hrana ni in ne sme biti odpadek, kar je tudi eden od ciljev projekta.

Na to je opozoril tudi nacionalni koordinator Ekošole Gregor Cerar: »Podatki kažejo, da se količine zavržene hrane povečujejo, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Zato je na nas, da spremenimo svoje navade in se naučimo odgovorno ravnati z živilskimi izdelki. Naši najmlajši že vrsto let dokazujejo, da jih področje zanima in da lahko z ozaveščanjem naredimo ogromno.«