V krogu družine je praznovanje srčnejše
Maja Zagoričnik je marca letos praznovala petdeseti rojstni dan. Veliko Gorenjcev jo pozna z malih zaslonov, saj že več kot dvajset let sooblikuje regionalni televizijski program Gorenjske televizije.
Maja Zagoričnik je ena tistih ljudi, ki so skoraj vedno nasmejani. Zase pravi, da je zelo komunikativna, zgovorna. Izhaja iz Savinjske doline, iz Šempetra, in po študiju komunikologije v Ljubljani je nekako kar ostala med Ljubljano, Mariborom in Celjem. »Najprej sem delovala na Velenjskem radiju, nato sem sestavljala časopis Glas Savinjske, delala na RTV centru v Mariboru, se kot Soroševa štipendistka izpopolnjevala na televizijah na Floridi v ZDA in potem postala del prve ekipe takrat nove televizije TV3. Tam sem bila ena ključnih voditeljic v programu, pripravljala sem zdravstvene oddaje in skupaj s sovoditelji, največkrat Bracom Korenom, kreirala nedeljske popoldneve.« Skozi sodelovanje z raznimi takrat novonastalimi regionalnimi in lokalnimi televizijami v Sloveniji jo je ljubezen pripeljala v Kranj. »Zdaj že več kot dvajset let sooblikujem regionalni televizijski program Gorenjske televizije, za Črtom Kanonijem pa sem prevzela mesto urednice in skrbim za vsebino, uspešno poslovanje tega še slovenskega medija – v teh sila neugodnih časih.«
Turizem je Zagoričnikovi vedno predstavljal zanimivo temo, v preteklosti je ustvarjala tudi Razglednice vašega kraja. Videla je kar nekaj sveta, nekaj ga še namerava, vendar se ji še vedno zdi Slovenija najlepša. »Ker sem del študija preživela v Ameriki, se vedno rada vračam tudi tja. Šrilanka je bila eksotična, Kitajska malce prestroga, Egipt preveč puščavski, Dubaj prevzvišen – čeprav si bom letošnji obisk Expa 2020 zapomnila po številnih lepih in naprednih doživetjih. Grčija me fascinira – je božanska; latinska Amerika pa mistična, še posebno Peru, kjer je bil obisk razvalin Machu Picchu res čaroben. Večkrat pa obiščemo tudi prijatelje na Baliju.« Trenutno z nekaj pari razmišljajo o obisku Vietnama in otoka Phu Quoc, privlači pa jo tudi Japonska.
Zanimalo nas je, kako se počuti, ko je srečala abrahama. »Življenjske razvade nam že pustijo kakšen manj prijeten pečat, ampak sedanja petdeseta so nova štirideseta ... (smeh) Še vedno sem zvedava, še vedno sebe postavljam na prvo mesto in živim po svojih pravilih. Kljub stereotipu, da je ženska po petdesetem letu stara, mislim, da si lahko privošči še dolgo obdobje prijetnega življenja. Po horoskopu sem ribica in bom sanjarila še naprej. Kot ribe – malo naprej in malo nazaj,« je hudomušna. »Šele ko praznuješ, se zaveš, koliko prijateljev imaš. Lepo so me presenetili z 'ofiranjem', s postavitvijo velike bele breze s petimi cvetovi in številnimi DVD-ji, mikrofoni, ki mi lepšajo medijski pogled te dni. Ja, veselo praznovanje je bilo – z vsem, kar spada k nepozabnemu 'okroglemu' rojstnemu dnevu.« V krogu družine je bilo praznovanje še srčnejše in tudi zabavno, nadaljuje. »Veliko sreče in ljubezni se je nabralo v mojem srcu in naj bo tako še veliko naslednjih let. Najlepša darila pa so tako potovanja in doživetja,« pove.
Ima sploh kaj prostega časa, vprašamo, saj imamo občutek, da je vedno nekje na poti. V prostem času rada skrbi za dom, odgovori. Večkrat se odpravi z družino na izlet na morje, pozimi smučat. »Otroci so skoraj odrasli, tako da bom največ aktivnega življenja preživela z možem in krepila zdrav duh v zdravem telesu ter se lepo imela.« Še naprej pa bo tudi ustvarjalna, a ne s prevelikimi mladostnimi ambicijami, sklene z nasmeškom na obrazu.