Škofjeloški pasijon želijo prevesti

Po načrtih bi minulo soboto morala potekati uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je bil ob tristoletnici najprej prestavljen za eno leto, lani jeseni pa so ga zaradi epidemiološke situacije odpovedali. Škofjo Loko je minuli teden obiskala skupina evropskih strokovnjakov, ki preučujejo pasijone, zanimiva pa je ideja, da bi Škofjeloški pasijon tudi prevedli.

Škofja Loka – Kljub odpovedi so v Škofji Loki sklenili, da bodo z različnimi dogodki pomagali vzdrževati »pasijonsko kondicijo« do naslednje uprizoritve pasijona. Tako že od sredine marca potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona z različnimi dogodki, ki so se začeli s predstavitvijo zbornika Pasijonski doneski in odprtjem pasijonske razstave Jožeta Bartolja sredi marca v Sokolskem domu. Prav posebno doživetje so ustvarili domači igralci in glasbeniki, ki so minuli petek zvečer oživili prizore iz Škofjeloškega pasijona v Stari Loki, v soboto dopoldne pa so v središču mesta potekale pasijonske delavnice, od izdelave butaric do različnih delavnic in pokušine postnih jedi. Pred cerkvijo sv. Jakoba so loški skavti izdelovali butaro velikanko. Včeraj zvečer je bil v Nunski cerkvi pasijonski koncert, na veliki petek, 15. aprila, pa bo po mestu potekal križev pot, ki se bo začel ob 15. uri v cerkvi sv. Jakoba. Na velikonočni ponedeljek, 18. aprila, bo ob 19. uri še pasijonski večer v Selcih, prireditve pa se bodo zaključile 23. aprila, ko bo v Kapucinskem samostanu potekal Romualdov dan.

Minuli teden so se v Škofji Loki zbrali tudi evropski strokovnjaki za pasijonske igre, pasijonske procesije in ljudsko gledališče. Delovno srečanje sta pripravila Jaša Drnovšek z Univerze v Mariboru in Toni Bernhart z Univerze v Stuttgartu, v Škofjo Loko pa so prišli tudi Jan Mohr (Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu), Cornelia Herberichs (Univerza v Fribourgu v Švici) in Julia Stenzel (Univerza Johannesa Gutenberga v Mainzu). Sprva so načrtovali, da bi srečanje potekalo v času letošnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona, čeprav je uprizoritev odpadla, pa so želeli priti v Škofjo Loko ter si ogledati mesto, Loški muzej in Kapucinski samostan s knjižnico.

»Škofja Loka se nam je zdela kar najbolj primeren kraj za naše delovno srečanje, v mestu smo že nekaj dni in videli smo marsikaj zanimivega. V prihodnje želimo pripraviti večjo mednarodno znanstveno konferenco na temo pasijonov. Morda bo to že leta 2024, če bo nova uprizoritev Škofjeloškega pasijona leta 2025, pa bomo konferenco najbrž pripravili takrat,« je povedal Jaša Drnovšek in dodal, da so udeleženci srečanja iz tujine v Škofji Loki prvič, vsi pa so z njim zadovoljni.

»Zelo smo navdušeni nad srednjeveškim mestom, zlasti glede njegove zgodovine, arhitekture in kulture. Očarali sta nas velika in bogata knjižnica, ki nam jo je razkazal predstojnik Kapucinskega samostana brat Jože Smukavec, ter posebna pasijonska tradicija, ki jo ima mesto. Všeč mi je, ker jo ohranja tudi za prihodnje rodove,« je poudaril Toni Bernhart in dodal, da so si med obiskom knjižnice ogledali tudi rokopis Škofjeloškega pasijona, ki jih je navdušil. Prav tako so bili veseli aktivnega sodelovanja škofjeloške občine, zadnji dan srečanja pa jih je sprejel še domači župan Tine Radinja.

»Izmenjali smo mnenja, pogovarjali pa smo se tudi o tem, da bi bilo Škofjeloški pasijon po več kot desetih letih, odkar je izšla njegova znanstvenokritična izdaja, smiselno prevesti v katerega izmed tujih jezikov, morda v nemščino ali angleščino. Trenutno je besedilo namreč še vedno na voljo zgolj v slovenščini,« je sklenil Jaša Drnovšek.