O, Vrba

Zaprepaščen sem bil nad uboštvom, ki je 'sijalo' iz te hiše. Bila je taka, kot se je spomnim kot otrok. To pomeni, da se desetletja ni vlagalo v to, da bi simbolno pridobila tisti značaj, ki taki hiši pripada ...« S temi besedami je minister za kulturo Vasko Simoniti izrazil svoje občutke ob obisku Prešernove rojstne hiše v Vrbi pred dvema letoma; na njihovi osnovi je padla odločitev, da hišo in celotno Prešernovo domačijo celovito obnovijo.

Možnost za to se je pokazala leta 2019, ko sta se dotedanja najbližja soseda odločila prodati stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem tik ob Prešernovi rojstni hiši. Občina Žirovnica je odkupila stanovanjski objekt, država pa gospodarsko poslopje. Žirovniški župan Leopold Pogačar je takrat izrazil veliko zadovoljstvo, da jim je po desetletjih težav in sporov s sosedoma, ki so vplivali tudi na obiskovalce, vendarle uspelo odkupiti objekte. Z odkupom se je v Vrbo naselil mir. Tako občina kot država sta takoj začeli pripravljati načrte obnove, a na razočaranje žirovniškega župana ne skupaj, temveč ločeno. Pogačar je upal, da bodo vodili enotne postopke za ureditev območja in si razdelili stroške, a se je država odločila drugače. Tako je ministrstvo za kulturo naročilo projekte samo za del, ki je v lasti države, s pojasnilom, da ne morejo obnavljati območja, ki ni v njihovi lasti. No, občina je dosegla vsaj to, da bo tudi projekt prenove objekta, ki je v njeni lasti, pripravil isti arhitekturni biro.

Kot izhaja iz projektov za obnovo gospodarskega poslopja z okolico, so arhitekti opravili odlično delo. Tako naj bi v nekdanjem skednju nastal sodoben sprejemni center za obiskovalce s trgovino s spominki, razstavnim prostorom s sodobno stalno razstavo o Prešernu, večnamenskim prostorom za kulturne dogodke in predavanja ... Območje naj bi v celoto povezovalo dvorišče, ki naj bi bilo osrednji prireditveni prostor, uredili pa bodo tudi vrt, tako imenovani gartlc, in sadovnjak. Območje naj bi imelo podobo stare gorenjske kmečke domačije.

Občina arhitekturnih načrtov prenove stanovanjskega objekta še ni predstavila, naj bi pa stavbo podrli in na njenem mestu zgradili novo, v njej pa poskrbeli za gostinsko ponudbo in galerijo. In zanimivo, menda je bil objekt že pred desetletji stara vaška gostilna.

Če bo šlo vse po načrtih, bosta tako država kot občina dela začeli še letos, oboji pa računajo na sredstva iz nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. In ko smo župana Pogačarja vprašali, ali bodo potemtakem obiskovalci kavo pri Prešernu že lahko popili za kulturni praznik 2024, je v smehu dejal: »Hvala za predlog! Pa si zadajmo to kot cilj. Če nam uspe, bom na odprtju omenil tale najin pogovor ...«