Slavnostni govornik je bil prvi predsednik države Milan Kučan.

Ob obletnici poziv k miru

V torek je minilo osemdeset let od požiga Pipanove hiše v Šenčurju.

Šenčur – Združenje borcev za vrednote NOB Kranj in Krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Šenčur sta minuli torek pripravila spominsko slovesnost ob osemdeseti obletnici požiga Pipanove hiše in sosednjega Sušnikovega skednja. V hiši, ki jo je požgala okupatorjeva vojska, sta zgorela mati Marija in sin Janko Pipan, ob pomoči Alojza Rabiča pa se je uspelo rešiti šestletni Roziki in enajstletnemu Viktorju. Očeta Janeza Pipana in Janeza Zlateta so ujeli in 31. marca 1942 ustrelili v Dragi pri Begunjah.

Na tragedijo v Šenčurju je spomnil tokratni slavnostni govornik, prvi predsednik države Milan Kučan, ki je poudaril, da je vojna presežno zlo, ki smo ga Slovenci izkusili nekajkrat v svoji zgodovini, nazadnje ob agresiji jugoslovanske armade v osamosvojitveni vojni. »Pred tridesetimi leti smo verjeli, da je to poslednja vojna, ne le na slovenskih, temveč tudi na evropskih tleh. Zmotili smo se,« je dejal Kučan in opozoril na vojno v Ukrajini, ki se odvija nedaleč od nas. »To je vojna, ki se ne bi smela zgoditi. Zanjo ni nobenega opravičila. Tisti, ki so jo ukazali, so vredni najostrejše obsodbe. Dosledno je treba zavrniti njihove zločine zoper mir in človeštvo,« je dejal in dodal, da je naša dolžnost, da »vzdignemo glas za takojšnjo ustavitev vojne«, ter pozval k pomoči beguncem.

Govor je zaključil z mislijo, da bo treba na novo utrditi mehanizme, da bomo Evropo gradili kot celino miru, veljave človekovih pravic in pravne države, brez katerih, kot pravi, ni svobode in ne demokracije. »Upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da se bodo temu premisleku posvetili tudi upravljavci naše države,« je zaključil.

S kulturnim programom, ki ga je povezoval Franc Kržan, so slovesnost popestrili pevci Kvinteta Viharniki, učenci Osnovne šole Šenčur, venec pa so k spominski plošči položili Jana Pipan, Božidar Jože Janež in Jože Belehar.