Upravno sodišče je že, ko je odločanje vrnilo Upravni enoti Radovljica, zavzelo stališče, da javno dobro, kamor sodijo tudi Triglavska jezera, ne more biti predmet vračila v naravi. Upravna enota pa poudarja, da je Cerkvi omenjena zemljišča že v začetku druge svetovne vojne odvzel nemški rajh, kar pomeni, da v času denacionalizacije niso bila v njeni lasti. / Foto: Andraž Sodja

Nadškofija že drugič zavrnjena

Upravna enota Radovljica je že drugič zavrnila zahtevek ljubljanske nadškofije za vrnitev širšega območja Doline Triglavskih jezer v naravi. Postopek se z upravne enote zdaj spet seli na ministrstvo.

Radovljica – Nadškofija Ljubljana je zahtevek za vrnitev širšega območja Doline Triglavskih jezer v naravi prvič oddala kmalu po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992.

Upravna enota Radovljica se je z zadevo ponovno začela ukvarjati jeseni 2019, ko je v skoraj tri desetletja trajajočem denacionalizacijskem postopku upravno sodišče odpravilo odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je leta 2018 zavrnilo zahtevo Nadškofije Ljubljana po vračilu dela nepremičnin v Dolini Triglavskih jezer v naravi, in odločanje vrnilo na Upravno enoto Radovljica.

Razlog za takšno odločitev je bilo dejstvo, da sicer v skladu z zakonom o denacionalizaciji nepremičnin, zavarovanih po predpisih o ohranjanju narave, tudi na prvi stopnji odloča okoljsko ministrstvo. Ob tem pa je sodišče pojasnilo, da mora biti za takšna območja izdan poseben akt o zavarovanju, česar pa predvojni Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park ne predstavlja. Obenem sta takrat tako upravno sodišče kot ministrstvo za okolje in prostor zavzeli stališče, da javno dobro, kamor nedvomno sodijo tudi Triglavska jezera, ne more biti predmet vračila v naravi.

Upravna enota Radovljica je nato leto kasneje ugotovila, da je nepremičnine, ki jih nadškofija zahteva nazaj, tedanji Ljubljanski škofiji že leta 1941 odvzel nemški rajh. To pomeni, da Cerkev v času denacionalizacije sploh ni bila lastnica območja, ki ga terja nazaj, in bi zato po mnenju Upravne enote morala zahtevek za vrnitev oddati na podlagi zakona o ravnanju s premoženjem iz leta 1946, ki je bil namenjen lastnikom, ki so jim premoženje odvzeli med okupacijo.

Kot poroča časopis Dnevnik, se je z enakim argumentom na pritožbo z zavrnitvijo odzvala tudi tokrat. Nadškofija Ljubljana se bo tudi na to odločitev upravne enote pritožila, o pritožbi pa bo tokrat (spet) odločalo ministrstvo za okolje in prostor.