Portugalski epilog

Vroč, zatohel avtobus ustavi na že dobro znani postaji Camelias. Oprtam si nahrbtnik in iz prtljažnika izvlečem težak kovček, ki trenutek kasneje s protestiranjem skače čez tlakovane portske ulice. Misel, da je obisk ljubega mesta tokrat zadnji, me napolni s tesnobo in očitam si, ker čudovitemu Portu nisem namenila več pozornosti. Ko se v majhnem hostlu znebiva prtljage, se z Nejcem spet sprehodiva čez Ponte Luís, opazujeva pročelje ozkih barvnih hišk z majhnimi okni ob vznožju četrti Ribeira in se usedeva na teraso ene od vinskih kleti ob Douru, kjer si naročiva beli portovec, sirno ploščo in masten chouriço – zaključiti morava, kot se spodobi.

Če se odpravljate na Portugalsko, naj bo Porto vsekakor prvi na seznamu. »Vibe« tu je nepozaben – ulični umetniki, glasba, večerni utrip in pozna zaspana jutra; pa vsa arhitektura in zgodovina, bogate okrašene cerkve in revne, skoraj ciganske ulice v Ribeiri, odlična hrana in še boljše portugalsko vino. Nejc takoj za njim, na častno drugo mesto, postavi Sintro. Zgodovinsko mesto, posejano s palačami in gradovi, je zaradi izjemne kulturne pomembnosti pod Unescovo zaščito, vsekakor pa si morate za ogled pravljične Palácio Nacional in Palácio da Pena ter grajskih vrtov vzeti cel dan časa.

Mene so veliko bolj kot predeli Lizbone prepričala manjša mesta, ki so naključno posejana po osrednji in obalni Portugalski. Obidos, ki je zanimiv okoli božiča, ko se celotno mesto spremeni v ogromno božično tržnico in na še vedno tople decembrske konce tedna privablja ljudi iz cele Portugalske. Pa Aveiro, mesto, ki mu številni zaradi rečnih kanalov in okrašenih gondol pravijo kar portugalske Benetke. Tam se vsekakor ustavite na čokoladni tripi in jajčni kremi, ki se skriva v sladici ovos moles, ter se zapeljite do črtastih hišk ob Prai da Costa Nova. Na peto mesto bi zapisala Nazaré. Sicer majhno in na videz nepomembno ribiško mestece se ponaša z najvišjimi in najnevarnejšimi valovi na svetu, ki od oktobra do februarja dosežejo višino od deset do dvajset metrov in tako jemljejo dih turistom in tresejo hlače najboljšim svetovnim surfarjem.

V poletnih mesecih se odpravite na jug, v Algarve – do Sagresa, Tavire Fara in belega svetilnika na Cabo da Roca, ki označuje najzahodnejšo točko Evrope. Uživajte ob pogledu na razbrazdano apnenčasto obalo in visoke klife, ki objemajo dolge peščene plaže. Podite na raziskovanje Serre de Estrella in starih vasic v Lousi, vsekakor pa se na koncu ustavite v Coimbri – »mojem« mestu, ki sem mu pred dnevi pomahala v slovo in tako dokončno zaključila čudovito študentsko poglavje.