Nepozabljen – nezlomljen
Ob slovenskem kulturnem prazniku so na platoju pred predorom Ljubelj v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča odkrili skulpturo Nepozabljen – nezlomljen, ki jo je idejno zasnoval japonski umetnik Seiji Kimoto. Enaka skulptura – dvojček je bila leta 2019 odkrita na avstrijski strani.
Na sredini skulpture je roka, dvignjena v zaščito človeka ali za uničujoči udarec. Na eni strani te dominantne roke je upodobljen zasužnjeni človek, do kraja telesno izčrpan, in zdi se, da se v zaukazanem teku giblje skozi prostor, skozi kamenje, iztrgano iz predora. Duhovno pa je ta človek nezlomljiv, kar nakazuje dvignjena glava. Na drugi strani so velika vrata, podobna vhodu v predor. Krila teh vrat so priprta, odprtina bi utegnila vabiti k pobegu v svobodo, vendar pobeg ni mogoč, saj so to vrata v taborišče, njihova krila so nazobčana kot bodeča žica ...
Podljubelj – Skulpturi sta postavljeni, da bi povezovali Slovenijo in Avstrijo in vse Evropejce v skupnem prizadevanju za mir, povezovanje, medsebojno razumevanje in ohranjanje demokratičnih evropskih vrednot. Postavljeni sta, da bi se ohranil spomin na jetnike iz 13 evropskih držav, ki so bili zaprti v esesovsko nacistično koncentracijsko taborišče Ljubelj (Loibl), zunanje taborišče Mauthausna, in so med junijem 1943 in majem 1945 v nečloveških razmerah gradili predor skozi Ljubelj. »Na obeh straneh predora, skopanega s suženjskim delom, se zdaj vidno spominjamo žrtev in zločinov storilcev pod geslom Nepozabljen – nezlomljen. Poklanjam se žrtvam in izrekam zahvalo vsem ljudem, ki so se zavzeli za postavitev tega dvojnega znamenja proti nečlovečnosti. Naš skupni cilj je ohranjati spomin tam, kjer sta pozaba in odrivanje že potvorila zgodovino do neprepoznavnosti,« sta sporočilo Seijija Kimota, ki se nedavnega odkritja skulpture ni mogel udeležiti, predali njegova žena in vnukinja.
Seiji Kimoto se je rodil leta 1937 v Osaki. Na Japonskem je študiral notranje oblikovanje in zen slikarstvo, je tudi mojster čajnega obreda. Leta 1967 je prišel v Nemčijo, živi v Posarju kot svobodni umetnik. »Kot otrok je na Japonskem doživel tragedijo vojne, ki ga je oblikovala za vse življenje, oblikovala pa je tudi njegovo umetnost. Z dovršeno kiparsko govorico daje podobo žrtvam, da lahko začutimo njihovo trpljenje, s skulpturami drži prostor za spomin na pretekle strahote. Njegova dela vlivajo upanje, poudarjajo nezlomljivost duha, moč upora, pokončnost, nedopustnost zločinov ...« je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek. Zamisel o postavitvi skulptur so zasnovali Jana Babšek, Seiji Kimoto in profesor Peter Gstettner iz odbora Mauthausen Kärnten/Koroška leta 2016 ob umetnikovi razstavi na Festivalu strpnosti v Ljubljani. »Prepričan sem, da je mogoče z umetniškimi deli, kakršne izdeluje Seiji Kimoto v Nemčiji že desetletja, v sodelovanju z izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami širši javnosti predstaviti pomen ohranjanja spomina. Če želimo ohraniti spomin na boleče izkušnje druge svetovne vojne, moramo najprej zbuditi in priostriti zavedanje. Za to se moram zahvaliti tudi poglobljenemu ohranjanju spomina na Koroškem,« je povedal profesor Gstettner.
Postavitev skulpture sta finančno omogočila slovensko ministrstvo za kulturo in Občina Tržič, podpornica postavitve je tudi nemška zvezna dežela Posarje. Vodja izvedbe je sodelavec Tržiškega muzeja Anže Bizjak.
Tržiški župan Borut Sajovic je ponosen na takrat živeče Tržičane, ki so jetnikom nesebično pomagali, še posebno pa na delo pokojnega častnega občana Tržiča Janka Tišlerja, ki je žalostno zgodbo o taborišču na obeh straneh predora predstavil in odkril svetu. Ob kulturnem prazniku pa je župan poudaril, da »danes na tem mestu še posebej govorimo o kulturi povezovanja, sodelovanja, kulturi hvaležnosti in trajnega spomina. S trudom skopan predor je nekdaj delil, danes pa nas povezuje in združuje.«