Število nesreč v gorah narašča
Na novinarski konferenci ministrstva za obrambo so v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS) predstavili helikoptersko reševanje v gorah in podatke o razmerah in nesrečah v visokogorju.
Ljubljana – Številne nesreče v gorah zahtevajo hitro, usklajeno in profesionalno posredovanje. V Sloveniji za to, da ponesrečenci in oboleli v najkrajšem času prejmejo potrebno zdravniško oskrbo, poskrbijo gorski reševalci, zdravniki in dežurne posadke helikopterjev. Slovenska vojska in policija pomagata pri reševanju v gorah s helikopterji, ki so gorskim reševalcem na razpolago vsak dan v vidnem delu dne. Slovenska vojska zagotavlja dve dežurni posadki, ki sta v 15 minutah pripravljeni za polet. Dežurne helikopterske posadke so stacionirane na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru in na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku, prav tako je helikopter v 120-minutni stalni pripravljenosti za polet na Letališču Cerklje ob Krki. Kot je povedal namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva podpolkovnik Robert Špernjak, bodo zaradi povečanega števila nesreč v gorah dodaten helikopter na Brniku zagotovili med zimskimi počitnicami.
Po Špernjakovih besedah od aktivacije do vzleta helikopterja v povprečju mine sedem minut. »Število posredovanj s helikopterji se je v zadnjih desetih letih podvojilo. Leta 2012 smo izvedli 91 helikopterskih reševanj, lani pa 196. Letos smo v gorah posredovali že desetkrat,« je povedal in še dodal, da je letenje v visokogorju zelo zahtevno, čemur botrujejo nepredvidljive in hitro spreminjajoče se vremenske razmere, poleg tega se z višino zmanjšujejo tudi sposobnosti helikopterja.
Predsednik Komisije za letalsko reševanje GRZS Toni Smolej je pojasnil, da so gorski reševalci lani opravili več kot 630 reševalnih intervencij, od teh polovico s helikopterjem. V gorah je v letu 2021 umrlo 29 planincev, 22 zaradi poškodb v gorskih nesrečah, 7 zaradi nenadnih obolenj in drugih razlogov. Letos je bilo do 24. januarja zabeleženih že 47 nesreč, življenje pa je izgubilo že osem oseb, za šest so bile usodne prehude poškodbe predvsem zaradi zdrsov in padcev, dve pa sta življenje izgubili zaradi nenadnega obolenja. »Trenutno so razmere v gorah in visokogorju izredno zahtevne, obiskovalcev pa nenormalno veliko. Opažamo, da veliko ljudi ni usposobljenih za turo, na katero gredo, fizično in psihično niso dovolj pripravljeni, obenem je njihovo tehnično znanje pomanjkljivo. Četudi morda imajo primerno opremo, je ne uporabljajo vedno pravilno. Vsem tem svetujem, da se pred pohodom udeležijo gorniških tečajev, ki jih organizira Planinska zveza Slovenije,« je dejal Smolej in dodal, da vsaka intervencija zahteva tudi klasično reševanje, pri katerem pa ekipa pride na kraj nesreče »po tleh«. V enem tovrstnem dogodku je po njegovih besedah udeleženih najmanj 15 reševalcev. V Sloveniji imamo po njegovih podatkih 61 reševalcev letalcev, od tega 18 zdravnikov, ki so usposobljeni za delo s helikopterjem. Opozoril je še na pobočja, za katera je znano, da so poledenela in predstavljajo veliko nevarnost. »Vsak zdrs, ki se pripeti na tovrstnih pobočjih, je zanesljivo poguben,« je poudaril.
Na novinarski konferenci je so predstavili tudi videoposnetek usposabljanja gorskih reševalcev s posadko Slovenske vojske pri enem najtežjih reševalnih postopkov, imenovanem rezanje vrvi, ki se uporablja pri helikopterskem reševanju iz stene.