Mojmir Tozon in delovna terapevtka Denis Kamnar sta skupaj poskrbela za zanimivo razstavo o arhitektu Plečniku.

Še vedno živ spomin na slavnega arhitekta

Ob obletnici rojstva Jožeta Plečnika so v avli Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka pripravili razstavo, pobudnik zanjo pa je bil njihov stanovalec Mojmir Tozon, ki še vedno hrani predmete in fotografije iz časa, ko je njegova družina prijateljevala s slavnim arhitektom in njegovimi bližnjimi.

Minulo nedeljo je minilo 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Dva dneva pred obletnico so priložnostno razstavo v njegov spomin odprli v avli Centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer zadnja leta živi tudi 85-letni Mojmir Tozon, ki se še dobro spomni arhitekta in njegove družine, saj so bili sprva sosedje, kasneje pa so ostali družinski prijatelji. Njegova družina in tudi on sam sta ohranila več prijateljevih predmetov in fotografij, večino pa so jih že podarili muzeju v Plečnikovi hiši. Nekaj jih še vedno hrani Mojmir Tozon, med najdragocenejšimi pa je mamina spominska knjiga, kjer so zapisani tudi verzi Jožeta Plečnika.

Sosedje in prijatelji

»Moja rojstna hiša je poleg hiše Plečnikovih. To je na Ciril-Metodovem trgu, kjer je bil sprva doma Jože Plečnik, kasneje pa je tam živela njegova sestra. Moji starši so bili njihovi sosedje in družinski prijatelji. Jože Plečnik je sprva nameraval družinsko hišo obnoviti, potem pa je ugotovil, da je statika slaba, in se je odločil za nakup hiše v Trnovem. Maca Matkovič, ki je bila njegova nečakinja, je bila tako rekoč naša guvernanta, saj je bila skoraj vsak dan pri nas in nas je otroke tudi poučevala. Med prvimi spomini je zlasti živ tisti, ko sem bil star 14 let in naj bi za šolsko razstavo izdelal kip antičnega metalca kopja. Nekaj časa sem se doma trudil sam, potem pa mi je Maca rekla, naj grem v Trnovo k stricu Jožetu. Tja sva šla z bratom Tomažem, ko pa je izvedel, kaj potrebujem, naju je poslal k sosedu Slivarju, ki je imel rezbarsko delavnico. No, kipa nisem nikoli naredil,« pravi Mojmir Tozon, ki je s starši in Maco Matkovič arhitekta Plečnika velikokrat obiskoval na njegovem vrtu.

Spomini na vrt

»Jože Plečnik je imel v Trnovem res lep ter s sadjem in zelenjavo bogat vrh. Tudi mi smo dobili marsikateri pridelek, tudi pomaranče in limone, ki so rasle tam. Obdeloval ga je vrtnar Jože Strgar, agronom, ki je bil kasneje tudi ljubljanski župan. Arhitekt Plečnik ni imel svoje družine in otrok, imel pa je brata Andreja in Janeza ter sestro Marijo. Pogosto so ga obiskovali tudi nečaki. Imel je precej obiskov, večinoma pa so bili to strokovnjaki z njegovega področja. Njegov sosed je bil Fran Saleški Finžgar. Ta je bil župnik v trnovski cerkvi in dogovorila sta se, da bosta podrla ograjo med hišama,« svoje spomine obuja Mojmir Tozon, ki je sicer po poklicu ekonomist, večino časa pa se je ukvarjal s kulturo oziroma režijo.

V Škofji Loki se dobro počuti

»Upokojenec sem že več kot štirideset let, saj sem imel precej težav s hrbtenico pa tudi videl sem zelo slabo. Trinajst let sem že tukaj v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki. Da pridem ravno v ta dom, sem se odločil zaradi težav z vidom, trenutno pa vidim le še okoli sedem odstotkov. Tukaj se res odlično počutim, všeč mi je prav vse, od kadra do okolice, ogromno je dejavnosti. Imam svojo sobo z balkonom in kopalnico, prav tako imam računalnik z monitorjem in tako spremljam vse dogodke. Imel sem tudi pet bratov, trije smo še živi. Imam tri otroke, tri vnukinje, enega vnuka in enega pravnuka. Redno me obiskuje žena Mija,« pravi Mojmir Tozon, ki pa je največjo podpornico za postavitev razstave ob obletnici rojstva Jožeta Plečnika našel v delovni terapevtki Denis Kamnar.

»Že pred leti sva se z gospodom Tozonom pogovarjala o Jožetu Plečniku, saj tudi jaz občudujem njegovo delo. Tudi kasneje je beseda večkrat nanesla nanj, pred kratkim pa je prišel do mene in me vprašal, ali bi mu ob obletnici njegovega rojstva pomagala pripraviti razstavo. Seveda sem bila tudi jaz navdušena, saj se mi je zdel res primeren trenutek, da se tudi v naši hiši skupaj z ostalimi stanovalci spomnimo nanj. Pripravila sva tri panoje in mnogi se sedaj ustavijo ob njih. Stanovalci si želijo iti tudi na ogled njegove hiše, in če bodo koronski ukrepi to dopuščali, se bomo zagotovo še letos odpeljali v Ljubljano,« pravi Denis Kamnar, ki je zbrala tudi mnoge Plečnikove znamenitosti, ki na razstavi na panojih dopolnjujejo zbirko.

»Želim si, da se ob panojih pri vhodu v naš dom ne bi ustavljali le stanovalci, ampak tudi obiskovalci, saj je razstava res prijetna,« dodaja Mojmir Tozon.