Umetniški vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež ob sliki Sandija Červeka / Foto: Igor Kavčič

Čas pozabe z gosti iz Prekmurja

Galerija Prešernovih nagrajencev je v teh zimskih dneh v znamenju verzov in podob prekmurske melanholije, ki jo na razstavi Čas pozabe lahko doživimo v umetnosti treh Prešernovih nagrajencev, ki izhajajo iz Prekmurja – slikarja Aleksandra Červeka ter pesnikov Ferija Lainščka in Milana Vincetiča.

Kranjska Galerija Prešernovih nagrajencev, ki je v svojem poslanstvu zavezana predstavljanju in ohranjanju umetniških dosežkov Prešernovih nagrajencev, v času prehoda iz starega v novo leto že po tradiciji predstavlja prejemnike nagrad s področja likovnih umetnosti v zadnjem letu. Tokrat je to nagrajenec Prešernovega sklada, slikar Sandi (Aleksander) Červek, na razstavi pa se mu pridružujeta še dva literata, prekmurska rojaka Feri Lainšček in Milan Vincetič. Sandi Červek se je z nagrado Prešernovega sklada za razstavo 1 + 11 = 11, ki je bila leta 2020 na ogled v Galeriji mesta Ptuj, zapisal kot drugi likovnik (poleg Zdenka Huzjana) iz Prekmurja, Feri Lainšček je aktualni prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021, na razstavi in v knjižici, ki je izšla ob tem, pa se jima je pridružil še sicer že pokojni pesnik in pisatelj Milan Vincetič (1957–2017), nagrajen z nagrado Prešernovega sklada za leto 2005.

»Tri ugledne Prekmurce nagrada druži od zunaj, trdne pa so tudi njihove notranje vezi,« poudarja umetniški vodja galerije Marko Arnež, ki je v knjižici k razstavi med drugim zapisal: »Notranje vezi so vezi treh prijateljev, ki imajo skupni svet, svet prekmurskih ravnic in gričev, ki nam ga predstavljajo v verzih, prozi in likovnih podobah. Z občutljivim jezikom poezije in slikarstva knjižica kaže njihovo vedrino pa tudi samost, ki prehaja iz zunanjega v notranji svet, od tam pa v pesem in na platno.«

Razstavi sledimo v vseh treh galerijskih nadstropjih, na ogled je več kot štirideset Červekovih del iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, za katero je bil tudi nagrajen. V vitrinah so predstavljene posebne izdaje del obeh literatov, med njimi tudi pesniške zbirke z ekskluzivno likovno opremo, ki so jih v galeriji pridobili posebej za razstavo. »Nekaj pesmi na nalepkah predstavljamo tudi na stenah in so na voljo za branje. V vsakem prostoru je likovno prepleteno s poezijo, tako nekako, kot so prepletena njihova prijateljstva. Vsi trije so se namreč po študiju vrnili v Prekmurje in tam nadaljevali svoje umetniške poti,« pove vodja galerije in dodaja: »To, kar vemo o Goričkem, o življenju onkraj Mure, prepoznavamo v podobah, ki stopijo pred nas iz Ferijeve in Milanove poezije in iz Sandijevih slik.« Z besedno zvezo čas pozabe, ki se ga je dotaknila v Vincetičevi pesmi Začetna, je Arnež želel poudariti mističnost prekmurskega duha, ki ga zasledimo pri vseh treh, še posebno v Červekovih črnih slikah ter v Lainščkovih in Vincetičevih ljubezenskih pesmih. Da z vstopanjem v njihove umetnine njihov svet postaja tudi naš svet, še ugotavlja sogovornik.

Ob obisku razstave si velja vzeti čas tudi za ogled več kot pol ure dolgega predstavitvenega filma, ki ga je v novembru v Prekmurju posnel Milan Lebar iz Videa Oskar. Obiskal je Aleksandra Červeka v njegovem ateljeju, Feri Lainšček bere svojo poezijo sredi prekmurskih naravnih pejsažev, v filmu z branjem njegove poezije nastopa Vincetičev prijatelj Franci Just, o Červekovem delu pa spregovori tudi umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak Firbas iz Galerije Murska Sobota. Film si je moč ogledati tudi na spletni strani galerije. Na Prešernov dan, 8. februarja, bo z recitalom in vodenjem po razstavi predstavljena knjižica Čas pozabe. Ob 15. uri bo na sporedu ogled razstave s Sandijem Červekom, uro zatem pa predstavitev obeh pesnikov. Gosta bosta Feri Lainšček, pesmi Milana Vincetiča pa bo predstavil Franc Just.