Sonce v Dražgošah

Gospod Franci Kindlhofer, v Gorenjskem glasu sem v vašem pismu z naslovom Dolga senca Dražgoš prebral vaša razmišljanja. Čeprav imava enaki imeni, sva si po razumevanju zgodovine in po odnosu do nje, še zlasti do NOV, na nasprotnih bregovih. Pozvali ste ZB NOB Škofja Loka, naj 9. januarja 2022 odpovejo svečanosti v Dražgošah. Prav je, da vas niso poslušali. Na slovesnosti sem bil tudi jaz, pa ne samo letos, bil sem tudi v preteklosti; in upam, da bom še, če bo zdravje dopuščalo. In kakšni so bili moji občutki? V mislih sem se spomnil junaških bojev partizanov, pa ne le v tej bitki, ampak tudi vseh bitk v dolgih letih druge svetovne vojne. Hkrati sem dojel to svečanost kot spomin na vse pobite vaščane. Zdi se mi prav, da spomin na tiste dni nikoli ne gre v pozabo.

Pravite, da so za smrt Dražgošanov krivi partizani. Ne, krivi so barbarski zavojevalci, ki so se brutalno spravili na nič krive in nemočne prebivalce. Ob tej vaši trditvi se mi je porajala naslednja primerjava z letom 1991. Tudi takrat je bila možnost, da nas z vso silo napade JLA, če se bomo uprli. Pa smo se, čeprav bi nas lahko letala JLA bombardirala, tudi Ljubljano. Koliko bi bilo žrtev ... Pa smo se uprli. Torej je bilo upravičeno. In misel me je pripeljala do tega, kaj bi se lahko zgodilo, če se v drugi svetovni vojni ne bi uprli. Nemčija bi vojno prav tako izgubila in po vsej verjetnosti bi nas osvobodila Rdeča armada, ker Jugoslavije verjetno ne bi bili pripravljeni prepustiti zahodnim zaveznikom. In kako bi bilo po vojni? To so moja razmišljanja.

Pa še nekaj. Ker ste preučevali knjigo Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, ali ste kje zasledili, koliko zavezniških sestreljenih pilotov so rešili (ali pomagali ujeti Nemcem) pripadniki domobrancev in koliko partizani. Mar to ne dokazuje, da so bili borci NOV na pravi strani?

Franci Pintar, Zminec