Preverjali bodo ravnanje z gnojili

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v zadnjem času prejel večje število prijav nepravilnega gnojenja z živinskimi gnojili, zato bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjal tudi na terenu.

Kranj – Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato opozarjajo kmete, naj spoštujejo pravila, ki veljajo pri gnojenju. Ker je kmetijska zemljišča treba gnojiti takrat, ko rastline potrebujejo gnojila za svojo rast in razvoj, veljajo pri gnojenju nekatere časovne omejitve. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, izjemoma je gnojenje dovoljeno že po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit ter trav in travno-deteljnih mešanic ali za spomladansko dognojevanje ozimnih žit. Gnojenje s hlevskim gnojem je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca, izjema so ozimna žita, ki jih je dovoljeno gnojiti že po 15. februarju.

Poleg časovnih omejitev veljajo tudi nekatere splošne omejitve. Omenjamo le nekatere. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, ter na zamrznjenih tleh. Ob vodotokih prvega reda je prepovedano gnojiti priobalno zemljišče v širini petnajst metrov od vodotoka, ob vodotokih drugega reda (potokih) pa v petmetrskem priobalnem pasu. Uležan hlevski gnoj je dovoljeno začasno odložiti na kmetijsko zemljišče, vendar največ za dva meseca, pri tem pa je treba lokacijo menjati vsako leto. Začasno odlagališče uležanega hlevskega gnoja mora biti oddaljeno od tekočih in stoječih voda najmanj 25 metrov.