Prva slika v galeriji je portret Alenke Bole Vrabec
Občina Radovljica in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica sta v knjižnični čitalnici zasnovali novo Galerijo Čitalnica. Na prvi sliki v sklopu nastajajoče stalne razstave portretov osebnosti, ki so prispevale k razvoju kulturnega življenja v občini, je portret Alenke Bole Vrabec.
Na prvi sliki v Galeriji Čitalnica je upodobljena Alenka Bole Vrabec, dramska igralka, režiserka, prevajalka, direktorica in umetniška vodja v številnih ljubiteljskih gledališčih.
Radovljica – Občina Radovljica in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica sta v knjižnični čitalnici zasnovali novo galerijo, v kateri bo stalna razstava portretov pomembnih kulturnic in kulturnikov, ki so prispevali k razvoju in bogatenju kulturnega življenja v radovljiški občini ali širšem okolju, s tem pa tudi k prepoznavnosti in ugledu občine.
Na prvi sliki v Galeriji Čitalnica je upodobljena Alenka Bole Vrabec (1937–2020), radovljiška dramska igralka, režiserka, prevajalka, direktorica in umetniška vodja v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorka kulturnega življenja.
Dne 14. januarja 1937 v Kranju rojena Bole Vrabčeva se je v Radovljico preselila v začetku sedemdesetih, ko je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Desetletja dolgo je bila tudi sodelavka Gorenjskega glasa, v zadnjih letih kot avtorica priljubljenih kolumn z naslovom Mizica, pogrni se.
Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Miguel Ángel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela. Za svoje delo je med drugim prejela Severjevo nagrado, Sovretovo nagrado, veliko plaketo Občine Radovljica ...
Po kratki bolezni se je poslovila spomladi 2020, umetniško aktivna je bila vse do zadnjih dni svojega ustvarjalno bogatega in pestrega življenja.
Portret Alenke Bole Vrabec je naslikal glasbenik in slikar Ivan Prešern - Žan. V knjižnici so si ga v petek, na dan, ko bi portretiranka praznovala 85 let, skupaj z avtorjem ogledali župan Ciril Globočnik, direktorica Božena Kolman Finžgar ter Marjan in Aljoša Vrabec, soprog in vnuk Alenke Bole Vrabec.
Portreti bodo v novo galerijo umeščeni postopno in priložnostno, na primer ob življenjskem jubileju, prelomnici v ustvarjalnem opusu kulturnika in podobno.