Pot do najine sreče

Za nič na svetu ne bova izpustila svoje sreče.

Poročimo se z upanjem, da bomo srečni. No, v času zaljubljenosti to niti ni kakšen poseben cilj, saj je vsak trenutek z ljubljeno osebo čaroben. Čudno, kako nato narava obrne svojo logiko. Najprej je sreča samoumevna, nato se mora par za srečno skupno bivanje precej potruditi. Živimo v zelo dobrih časih, kajti vemo, kaj in kako postoriti, da najina sreča ne bo opoteča.

Srečni zakonci oz. partnerji na prvo mesto postavijo svoj zakon in svoj odnos. Najprej sva midva, nato ostali in ostalo. Vse bova naredila, da nama bo lepo. Ne sprejmeva izgovorov o moči drugih nad nama, npr. staršev, otrok, financ, službe. Najina sreča je najina odgovornost. Česar ne znava, se bova naučila. Nisva vedela, da se ne znava pogovarjati. Menila sva, da je v pogovoru pomembno govoriti, sedaj veva, da je mnogo bolj odločilno poslušati. Preprosto pravilo: eden govori, drugi posluša. Naučila sva se slišati drug drugega, postala sva skoraj obsedena od najinih pogovorov o meni, tebi, nama, najini družini, najinih načrtih za prihodnost, skupnih dopustih, problemih s službo … Nikoli ne zmanjka tem. Časa ne zapravljava za opravljanje in kritiziranje.

Kmalu sva spoznala vzpone in padce, nihanja v svojem zadovoljstvu. Tega nisva pričakovala, saj naju nihče ni opozoril. Zelo nama je pomagalo spoznanje, da je to nekaj normalnega, nekaj, kar doživljajo vsi pari. In spoznala sva tudi olajšanje, ko sva začela drug drugega podpirati v težkih dnevih. Preverjeno pomaga bolj kot pomirjevala, antidepresivi ali kozarčki rujnega. Vsak ima svoje talente, svojo službo, hobije in začela sva drug drugega podpirati v njegovem uspehu. Drug drugemu želiva uspehe.

In spolnost! Srečni zakonci oz. partnerji v dolgotrajnih razmerjih povedo, da je zelo pomembna. Se je pa zanjo treba potruditi. Preprosto ne gre avtomatsko, kjer bi se kar bliskalo od užitkov in usklajenosti. Zakonci se potrudijo vzdrževati redne spolne odnose, ker srečna, redna spolna aktivnost poveže dve bitji, poveča se pripadnost drug drugemu, večja je strpnost med njima, in pozitivno vpliva na zdravje (to potrjujejo tudi raziskave). Jasno velja le medsebojno usklajena in dogovorjena telesna telovadba.

V jezi sva si povedala marsikatero krepko in grenko. Kdor je prizadel, grdo govoril, se mora opravičiti. Napake sva se naučila odpuščati, sicer se jih nabere preveč. In kar je res najtežje – v težkih trenutkih sva si obljubila iskrenost in poštenost. Govoriti o sebi, ko si na tleh, nikomur ni lahko. Od takih pogovorov ne umremo, se pa bolj povežemo.

Sicer ima vsak par svojo dinamiko. Onadva že vesta, kaj je dobro zanju. Beremo, gledamo, opazujemo – uredimo si pa vsak po najino.